Primož Siter je v imenu Levice kot predlagateljice današnje nujne seje izpostavil, da v več podjetjih pri izplačilu letne nagrade z naslova poslovne uspešnosti (t. i. božičnice ali 13. plače) prihaja do diskriminacije zaposlenih zaradi njihovih osebnih okoliščin - zdravstvenega stanja, starševstva, nosečnosti in tudi spola. Zaposleni namreč zaradi teh okoliščin bodisi prejemajo nižje božičnice bodisi ostanejo brez njih.
Primož Siter
Državna sekretarka na ministrstvu za delo Mateja Ribič je v nadaljevanju opozorila, da izplačila poslovne uspešnosti ne ureja zakon o delovnih razmerjih, temveč kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti ali podjetja, splošni akti ali pogodbe o zaposlitvi, da pa zakon o delovnih razmerjih vendarle prepoveduje diskriminacijo zaposlenega zaradi osebnih okoliščin. Tudi ministrstvo za delo po njenih besedah zasleduje enako obravnavo vseh.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je doslej prejel 14 predlogov za obravnavo zatrjevane diskriminacije v zvezi z izplačilom poslovne uspešnosti. Devetkrat se je izkazalo, da je dejansko prišlo do diskriminacije, v dveh primerih ni bilo zadostnih dokazov, trije postopki pa še potekajo, je nanizal.
Pojasnil je, da pri določanju kriterijev za izplačilo božičnice niso sporni vsi kriteriji, ki se nanašajo na odsotnost z dela, temveč le tisti, ki se nanašajo na osebne okoliščine, ki so prirojene ali jih posameznik ne more spremeniti oz. od njega ne moremo zahtevati, da jih spremeni. "Bolniška odsotnost je nekaj, na kar posameznik nima vpliva," je poudaril. Dopustni kriteriji pa so denimo trajanje zaposlitve, zaposlitev za polni ali skrajšani delovnik, upoštevanje sistemizacije, odsotnost dela zaradi okoliščin, ki niso osebne, denimo neplačanega dopusta ...
Direktorica Inšpekcije nadzora delovnih razmerij Jasmina Rakita Cencelj je povedala, da so prijave glede izplačila božičnice pri njih zelo redke in da zato posledično ugotovijo manj kršitev - okoli 10 letno. V teh primerih lahko izrečejo le sankcijo v prekrškovnem postopku, saj ne razpolagajo s pravnimi podlagami, na podlagi katerih bi lahko delodajalcu naložili izplačilo božičnice, je izpostavila in dodala, da neizplačilo ali prenizko izplačilo božičnice predstavlja denarno terjatev, ki jo lahko delavec terja le s tožbo na pristojnem delovnem sodišču ali v mediaciji.
Kriterij prisotnosti zaposlenih se ji sicer zdi sporen, in sicer ne le zato, ker so osebe z določenimi osebnimi okoliščinami, ki so tudi ranljive skupine, postavlja v manj ugoden položaj, temveč tudi, ker taka praksa lahko vzpodbuja prezentizem na delovnem mestu. "To, da delodajalec nagrajuje delavce, da ne manjkajo, ko so bolni, je lahko zelo problematično z vidika zdravja in varnosti pri delu," je posvarila.
Brez glasovanja, a s predlogi inšpektoratu
Nataša Sukič
Komisija bo glede na predloge sklepov inšpektoratu za delo predlagala, da prihodnje leto izvede akcijo nadzora na področju diskiminacije pri izplačilih nagrad za poslovno uspešnost podjetja, ministrstvu pa, da izvede analizo o vrstah in pogostosti plačne diskriminacije zaposlenih na podlagi osebnih okoliščin, pregled relevantnih zakonskih določb in predloge za njihovo izboljšavo ter o tem v 90 dneh poroča komisiji. Poleg tega naj bi ministrstvo na predlog komisije pristopilo k organizaciji nacionalne kampanje za ozaveščanje o njihovih pravicah, s poudarkom na področju pravic pri izplačilu letne nagrade za poslovno uspešnost podjetja.
