(TEMA) Slovenski šport ob epidemiji: Profesionalcem kruh, amaterjem niti drobtinice

Vladni ukrepi za zajezitev koronavirusa so naposled udarili tudi po športu, a ne (še) tako rigorozno kot spomladi, ko so bila odpovedana prav vsa tekmovanja. Od danes velja, da lahko vadijo in tekmujejo le še športniki olimpijskega (teh je 49), svetovnega (144), mednarodnega (366) in perspektivnega (693) razreda ter poklicni športniki (okrog 500). Vsi morajo biti starejši od 15 let. Hkrati je (še) dovoljena organizacija velikih mednarodnih športnih prireditev, kot bo denimo decembrsko svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Planici ali mariborska Zlata lisica. "Organizatorji so tisti, ki v sklopu mednarodnih športnih programov te procese peljejo dalje," je potrdila ministrica za šport Simona Kustec.

Iz Olimpijskega komiteja Slovenija (OKS) veje zadovoljstvo nad odločitvijo. "Če situacijo primerjamo z marcem in aprilom, je tokrat bolje, športni objekti bodo v določeni meri ostali odprti. Ni popolnega zaprtja dejavnosti, to je pozitivno," je komentiral generalni sekretar OKS-a Blaž Perko. Tudi predsednik OKS-a Bogdan Gabrovec, ki je mimogrede okaral politike, da namesto konkretne podpore športu država prepogosto namenja le hipno podporo deklarativne narave, je v posebnem pismu izkazal pomirjenost nad vladno odločitvijo: "Profesionalni športniki lahko opravljajo delo in prav je tako. Izkušnje govorijo, da je bilo na športnih prizoriščih minimalno število okužb s koronavirusom."

Več kot le brcanje žoge

Tudi zato so dovoljene tekme in treningi državnih reprezentanc ter, kot je sprva določila vlada, treningi in tekme kolektivnih športnih ekip na mednarodni ravni in na najvišji nacionalni ravni. Najprej je tako kazalo, da bodo v nogometu, košarki, rokometu, odbojki in hokeju na ledu smeli nastopati le prvoligaši, nato pa se je zakompliciralo … Medtem ko se je predsedstvo odbojkarske zveze, kjer imajo zaradi prilagojenega in svojevrstnega sistema tekmovanja v prvi ligi kar 18 ženskih in 16 moških ekip, razdeljenih v dve skupini, odločilo za (vsaj) dvotedensko prekinitev tekmovanja, so si nogometni drugoligaši na račun tega, da zanje številni športniki nastopajo poklicno, izborili izjemo.

Vseh 16 ekip je namreč že zjutraj na vlado naslovilo dopis, da naj se druga liga obravnava kot profesionalna, saj imajo nekateri klubi z igralci sklenjene profesionalne pogodbe. K soglasnemu apelu je denimo ND Bilje dodal prošnjo, "da nam, če bomo igrali pred praznimi tribunami, Nogometna zveza Slovenije v celoti krije stroške organizacije domačih tekem". Primorje je šlo še korak dlje in pozvalo, "naj se tekme odvijejo pred očmi gledalcev, saj brez njih nogomet nima pomena, ali vsaj v neposrednem prenosu". Za zdaj je jasno le, da gledalcev ne bo.

"Drugoligaši imajo s pogodbo 10 do 15 igralcev. Enako velja za trenerje. To je naš poklic. Morda bi bežni spremljevalci nogometa rekli: 'Ah, saj samo malo brcajo žogo.' Ni res. S tem prehranjujemo družine,“ Almir Sulejmanović, trener velenjskega Rudarja, poudarja pomen nadaljevanja druge lige: "Seveda se pa zavedamo skrbi za zdravje. Ne nazadnje si vsi, tudi drugoligaški klubi, želimo še ta mesec in pol do zimskega premora preriniti čim bolj zdravi."

Sponzoriranje športa postaja zadnja skrb

Manj zadovoljni pa so košarkarski drugoligaši, ki si izjeme niso priborili. Kristjan Gajšek, predsednik upravnega odbora pri Akademskem košarkarskem klubu Branik, trenutno četrti ekipi na lestvici, iskreno priznava: "Seveda nad odločitvijo nismo navdušeni. Raje bi videli, da se tekmovanje nadaljuje. Ali da se vsaj nadaljuje trenažni proces. Fantje so šele dodobra vstopili v tekmovalni ritem in odigrali štiri kroge, zdaj ga pa morajo čez noč prekiniti za več tednov. Katastrofa!" Ne le, da bo to v nadaljevanju prineslo večjo možnost poškodb, Gajšek izpostavi še eno nepravičnost, na katero politiki najbrž niso pomislili: "V bolj ali manj vseh članskih prvoligaških ekipah bodo lahko trenirali in igrali mladinci, ki so sestavni del teh ekip. A hkrati so oziroma kasneje bodo naši nasprotniki v prvi mladinski ligi. Iz karantene bomo prišli v neenakopravnem položaju."

Drugi udarec, ki bo Branik in ostalo nižjeligaško druščino dodobra iztiril, bo finančni: "Odvisen bo od dolžine prekinitve. Izpad bo že na strani članarin, zaradi prizadetosti gospodarstva pa bo potencialnim pokroviteljem financiranje športa, sploh (pol)amaterskega, zadnja skrb." Da so klubi zaradi situacije že v sezono vstopili z zvrhano mero finančne negotovosti, pa poudarja direktor OK Nova KBM Branik Mitja Koželj: "Do nekaterih manjših odpovedi pokroviteljev že prihaja, a smo izpad nekako uspeli omejiti. Je pa dejstvo, da je situacija nepredvidljiva. Gotovo se bomo s sponzorji decembra še enkrat usedli in pogovorili."

Tudi zato v klubu z odobravanjem gledajo na začasno prekinitev tekmovanja, da bi se stanje izboljšalo in bi morebiti sezona kasneje tekla nemoteno: "Zadnje čase se klubi veliko pogovarjamo o težavah, ki so spremljale dosedanji, polovični 'lockdown'. Zdaj se vsaj ve, kako in kaj." Branikovke bodo v času premora predvidoma nemoteno trenirale. "Odločitev zveze je, da se prekinejo le potovanja in tekme, da ne bi bilo nepotrebnih stikov in okužb," zaključuje Koželj.