Denis Živčec
Donald Trump
Gary Johnson
Jill Stein
Andraža Zorka
Kako zanesljiva napoved so pravzaprav tovrstne javnomnenjske meritve, glede na to, da je do volitev, 8. novembra, še kar nekaj časa?
"Oddaljenost od dogodka je zagotovo ena od okoliščin, ki vpliva na pravilnost napovedi (s pojmom zanesljivost namreč označujemo zanesljivost izmerjenega podatka glede na velikost vzorca). Javnomnenjske raziskave so predvsem odraz trenutnega stanja. Hkrati živimo v časih, ko je apriorne zvestobe političnim strankam vedno manj, vedno več je t.i. taktičnih volivcev in prerazporejanja glasov na sploh, hkrati je diseminacija informacij bistveno hitrejša kot nekoč, družbena omrežja pa predstavljajo pomemben nov kanal in način formiranja javnega mnenja – vse to vpliva na dinamiko formiranja javnega mnenja, tudi na hitrejše »obrate« v javnem mnenju. Po drugi strani je izziv vedno večji tudi za izvajalce z vidika izvedbe anket, tu mislim predvsem na padajoče stopnje sodelovanja in omejitve prevladujočih metod anketiranja (telefonskega, osebnega in spletnega). Če imamo opravka z več kandidati in nizkimi odstotki (v primeru Slovenije vse, kar je tam nekje pod 10 odstotki opredeljenih volivcev pri velikostih vzorcev, kot se navadno uporabljajo), nastopi tudi problem velikosti vzorca. Vse to vpliva na vedno večja nihanja v rezultatih med posameznimi meritvami in na odstopanja med napovedmi in končnim rezultatom."
Je lahko objava takšnih anketnih rezultatov tudi manever, ki aktivira volivce ene od strani?
"Vpliv rezultatov javnomnenjskih raziskav na ravnanje volivcev je predmet več študij in eksperimentov. Nemogoče je določiti obseg tega vpliva, saj je to vedno tudi stvar konteksta, torej konkretnih okoliščin, jasno pa je, da ti rezultati imajo dolčen vpliv vsaj na določen del volivcev. Tudi zato je v mnogih državah objava v določenem obdobju pred volitvami prepovedana, kar je eden od – po mojem mnenju neprimernih – pristopov k reševanju problema, ki ga omenjate. Manipulacije so seveda možne, v vseh korakih, od izvedbe (zastavljanje t.i. sugestivnih vprašanj), do objave (način prikaza rezultatov in še posebej interpretacija). A tega je, upam si trditi, relativno malo. Po drugi strani pa je vsaka objava, tudi povsem korektno izvedenih in interpretiranih raziskav, lahko razumljena kot manever, saj vpliva na volivce, še posebej na tiste, ki se odločajo taktično oz. v zadnjih dnevih. Zato bom še večkrat ponovil misel, da raziskavam ne smemo nikoli samo verjeti, znati jih je treba razumeti."
Številke javnomnenjskih raziskav čez lužo se zelo hitro spreminjajo. So volivci tam bolj občutljivi na vse, kar počnejo kandidati? So slovenski volivci, glede na izkušnje iz preteklosti, bolj trdno odločeni?
"Menim, da v tem primeru ni večjih razlik. Če pogledamo napovedi rezultata volitev v Sloveniji v zadnjem mesecu pred volitvami v letih 2014, 2011 ali 2008, bomo tudi našli velika nihanja in odstopanja od končnega izida. To je danes dejstvo, ki ga je treba razumeti in s katerim je treba znati upravljati. Ključnega pomena pri tem je razumevanje vedenja volivcev, predvsem pojavov kot so prerazporejanje glasov, že omenjeno taktično glasovanje oz. (ne)udeležba, v nekaterih primerih pa tudi pojavov, kot je družbeno (ne)zaželeno odgovarjanje v anketah. Letošnje volitve v ZDA bodo še posebej zanimive. Po moji oceni bo šlo veliko bolj kot za spopad resničnih privržencev Donalda Trumpa in Hilary Clinton, za spopad taktičnih volivcev, ki bodo enega ali drugega volili samo zato, da ne bo zmagal oni drugi. Zgodilo bi se lahko celo, da bodo tradicionalni republikanski volivci glasovali za Clintonovo, ker Trumpa kot netipičnega republikanskega kandidata enostavno ne morejo sprejeti, razočarani demokratski volivci pa za Trumpa, v znak protesta proti etablirani politiki. Te volitve bodo z vidika deležev glasov iskrene podpore kandidatoma najmanj iskrene volitve v zgodovini ZDA."
Zgodilo se je tudi že, da predhodno objavljeni rezultati javnomnenjskih raziskav končnega razpleta volitev (v Sloveniji) niso prav dobro zadeli. Zakaj pride do razlike? Dnevnopolitični dogodki, ali anketiranci kdaj tudi niso iskreni?
"Predvsem zaradi vsega prej povedanega. V času izvajanja anket je veliko anketirancev še neodločenih, tako glede udeležbe, kot glede podpore oziroma izbire. Dober primer je zadnji referendum v Sloveniji decembra 2015. Tudi tu je rezultat precej odstopal od napovedi, naše »post-poll« analize na velikem vzorcu iz spletnega panela pa so pokazale, da je do tega prišlo zaradi nadpovprečne udeležbe tistih, ki so nekaj dni pred referendumom še odgovarjali, da ne vedo, ali se ga bodo udeležili ali ne (bili pa so v precej večji meri »proti«), ter nižje udeležbe od napovedane med tistimi, ki so trdili, da se bodo zagotovo udeležili referneduma (bili pa so v večji meri »za«). Možni razlagi sta dve. Prva je ta, da so se dejansko odločili oziroma premislili v zadnjih dnevih ali na dan referenduma. Druga – in v tem primeru bolj verjetna - pa je ta, da so pod vplivom mnenjskega ozračja in okolja v času pred referendumom na njih vplivala mnenja drugih in napovedi raziskav, da je prišlo do v teoriji in praksi javnomnenjskega raziskovanja znanega pojava družbeno (ne)zaželelenega odgovarjanja ali celo do t.i. spirale molka. Temu bi lahko rekli tudi neiskrenost, ki je zavestna ali pa tudi ne. Namerno neiskrenih odgovorov v smislu nekakšne otroške nagajivosti pa je sicer v anketah zelo malo in ne vplivajo na rezultate."
"Oddaljenost od dogodka je zagotovo ena od okoliščin, ki vpliva na pravilnost napovedi (s pojmom zanesljivost namreč označujemo zanesljivost izmerjenega podatka glede na velikost vzorca). Javnomnenjske raziskave so predvsem odraz trenutnega stanja. Hkrati živimo v časih, ko je apriorne zvestobe političnim strankam vedno manj, vedno več je t.i. taktičnih volivcev in prerazporejanja glasov na sploh, hkrati je diseminacija informacij bistveno hitrejša kot nekoč, družbena omrežja pa predstavljajo pomemben nov kanal in način formiranja javnega mnenja – vse to vpliva na dinamiko formiranja javnega mnenja, tudi na hitrejše »obrate« v javnem mnenju. Po drugi strani je izziv vedno večji tudi za izvajalce z vidika izvedbe anket, tu mislim predvsem na padajoče stopnje sodelovanja in omejitve prevladujočih metod anketiranja (telefonskega, osebnega in spletnega). Če imamo opravka z več kandidati in nizkimi odstotki (v primeru Slovenije vse, kar je tam nekje pod 10 odstotki opredeljenih volivcev pri velikostih vzorcev, kot se navadno uporabljajo), nastopi tudi problem velikosti vzorca. Vse to vpliva na vedno večja nihanja v rezultatih med posameznimi meritvami in na odstopanja med napovedmi in končnim rezultatom."
Je lahko objava takšnih anketnih rezultatov tudi manever, ki aktivira volivce ene od strani?
"Vpliv rezultatov javnomnenjskih raziskav na ravnanje volivcev je predmet več študij in eksperimentov. Nemogoče je določiti obseg tega vpliva, saj je to vedno tudi stvar konteksta, torej konkretnih okoliščin, jasno pa je, da ti rezultati imajo dolčen vpliv vsaj na določen del volivcev. Tudi zato je v mnogih državah objava v določenem obdobju pred volitvami prepovedana, kar je eden od – po mojem mnenju neprimernih – pristopov k reševanju problema, ki ga omenjate. Manipulacije so seveda možne, v vseh korakih, od izvedbe (zastavljanje t.i. sugestivnih vprašanj), do objave (način prikaza rezultatov in še posebej interpretacija). A tega je, upam si trditi, relativno malo. Po drugi strani pa je vsaka objava, tudi povsem korektno izvedenih in interpretiranih raziskav, lahko razumljena kot manever, saj vpliva na volivce, še posebej na tiste, ki se odločajo taktično oz. v zadnjih dnevih. Zato bom še večkrat ponovil misel, da raziskavam ne smemo nikoli samo verjeti, znati jih je treba razumeti."
Številke javnomnenjskih raziskav čez lužo se zelo hitro spreminjajo. So volivci tam bolj občutljivi na vse, kar počnejo kandidati? So slovenski volivci, glede na izkušnje iz preteklosti, bolj trdno odločeni?
"Menim, da v tem primeru ni večjih razlik. Če pogledamo napovedi rezultata volitev v Sloveniji v zadnjem mesecu pred volitvami v letih 2014, 2011 ali 2008, bomo tudi našli velika nihanja in odstopanja od končnega izida. To je danes dejstvo, ki ga je treba razumeti in s katerim je treba znati upravljati. Ključnega pomena pri tem je razumevanje vedenja volivcev, predvsem pojavov kot so prerazporejanje glasov, že omenjeno taktično glasovanje oz. (ne)udeležba, v nekaterih primerih pa tudi pojavov, kot je družbeno (ne)zaželeno odgovarjanje v anketah. Letošnje volitve v ZDA bodo še posebej zanimive. Po moji oceni bo šlo veliko bolj kot za spopad resničnih privržencev Donalda Trumpa in Hilary Clinton, za spopad taktičnih volivcev, ki bodo enega ali drugega volili samo zato, da ne bo zmagal oni drugi. Zgodilo bi se lahko celo, da bodo tradicionalni republikanski volivci glasovali za Clintonovo, ker Trumpa kot netipičnega republikanskega kandidata enostavno ne morejo sprejeti, razočarani demokratski volivci pa za Trumpa, v znak protesta proti etablirani politiki. Te volitve bodo z vidika deležev glasov iskrene podpore kandidatoma najmanj iskrene volitve v zgodovini ZDA."
Zgodilo se je tudi že, da predhodno objavljeni rezultati javnomnenjskih raziskav končnega razpleta volitev (v Sloveniji) niso prav dobro zadeli. Zakaj pride do razlike? Dnevnopolitični dogodki, ali anketiranci kdaj tudi niso iskreni?
"Predvsem zaradi vsega prej povedanega. V času izvajanja anket je veliko anketirancev še neodločenih, tako glede udeležbe, kot glede podpore oziroma izbire. Dober primer je zadnji referendum v Sloveniji decembra 2015. Tudi tu je rezultat precej odstopal od napovedi, naše »post-poll« analize na velikem vzorcu iz spletnega panela pa so pokazale, da je do tega prišlo zaradi nadpovprečne udeležbe tistih, ki so nekaj dni pred referendumom še odgovarjali, da ne vedo, ali se ga bodo udeležili ali ne (bili pa so v precej večji meri »proti«), ter nižje udeležbe od napovedane med tistimi, ki so trdili, da se bodo zagotovo udeležili referneduma (bili pa so v večji meri »za«). Možni razlagi sta dve. Prva je ta, da so se dejansko odločili oziroma premislili v zadnjih dnevih ali na dan referenduma. Druga – in v tem primeru bolj verjetna - pa je ta, da so pod vplivom mnenjskega ozračja in okolja v času pred referendumom na njih vplivala mnenja drugih in napovedi raziskav, da je prišlo do v teoriji in praksi javnomnenjskega raziskovanja znanega pojava družbeno (ne)zaželelenega odgovarjanja ali celo do t.i. spirale molka. Temu bi lahko rekli tudi neiskrenost, ki je zavestna ali pa tudi ne. Namerno neiskrenih odgovorov v smislu nekakšne otroške nagajivosti pa je sicer v anketah zelo malo in ne vplivajo na rezultate."
