Hrvaški premier Andrej Plenković je sporočil, da bodo parlamentarne volitve na Hrvaškem potekale že spomladi. Napovedal je namreč, da bodo najkasneje do 22. marca razpustili sabor, predsednik države Zoran Milanović pa mora nato v 30 do 60 dneh razpisati volitve. To pomeni, da bi te lahko bile aprila ali maja in ne šele čez poletje oziroma do 20. septembra, kot bi bilo do skrajnega roka tudi mogoče. Da bodo volitve v sabor potekale še pred volitvami v Evropski parlament, ki bodo 9. junija, je Plenković na začetku tedna sporočil na tiskovni konferenci po seji predsedstva svoje vladajoče stranke HDZ.
Odločitev premiera je prišla manj kot teden dni po tem, ko je v sredo prejšnji teden opozicija na čelu s socialdemokratsko stranko SDP v saboru gladko pogorela z domala identičnim predlogom o razpustitvi parlamenta in razpisom takojšnjih volitev. Kot je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina, je tedaj proti predlogu glasovalo 78 poslancev na čelu s HDZ, zanj pa jih je bilo le 59.
Hrvaškega zgodovinarja in publicista dr. Tvrtka Jakovino s Filozofske fakultete zagrebške univerze smo zato vprašali, kaj je HDZ in Plenkovića vzpodbudilo k tej spremembi. Ali morda tiči vzrok v tem, da se okoli HDZ množijo škandali in afere in bi se z odlašanjem volitev ter poglabljanjem preiskav stvari za HDZ samo še poslabšale.
"Ne," je menil naš sogovornik, "prej bi ta obrat pripisal aroganci Plenkovića, da si ne dovoli uresničiti tistega, česar ni sam predlagal ali rekel, da ne bi bilo videti, da ni več on tisti, ki sprejema odločitve. Oziroma mora HDZ odločitve sprejemati pod pritiskom. Kar pa zadeva škandale in korupcijske afere, pa je HDZ pravzaprav sinonim zanje. Ta stranka z njimi hodi z roko v roki. Toda volivcev HDZ to dogajanje sploh ne moti! Ta vladajoča stranka jih venomer nagrajuje, zvestim podpornikom zmeraj najde službe in tako naprej. Kar naštevate, so seveda tudi možni razlogi za spremembo mišljenja. Dlje ko bi trajale preiskave in procesi zavoljo korupcije, samo še huje bi lahko bilo za volilni izid HDZ."
Plenković je razkril tudi nosilce list desetih volilnih enot, pri čemer bo sam nosilec liste v prvi volilni enoti, ki obsega severozahodni del zagrebške županije ter del središča in zahoda Zagreba. Drugi pa bodo aktualni predsednik sabora Gordan Jandroković, predsednik varaždinske županije Anđelko Stričak, obrambni minister Ivan Anušić, minister za delo, pokojninski sistem, družino in socialne politike Marin Piletić, notranji minister Davor Božinović, minister za hrvaške veterane Tomo Medved, minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo Oleg Butković, pravosodni minister Ivan Malenica, minister za prostorsko ureditev, gradbeništvo in državno premoženje Branko Bačić ter vodja državnega urada za Hrvate v inozemstvu Zvonko Milas. Kandidatko na tem spisku seveda zaman iščete.
"Te zadnje afere HDZ so v resnici mnogo manj škodljive kot v preteklosti, ko je šlo za mnogo več denarja. Kulturno ministrico Nino Obuljen Koržinek (mimogrede, premier jo je pooblastil za pisanje predvolilnega programa HDZ, op. bj) preiskujejo evropski organi pregona, ki jih je Plenković vehementno zavrnil, ker se je preiskava vpletla neposredno v njegovo strankarsko oziroma domačo kuhinjo. Hočem reči nad ljudi, ki prihajajo iz njegovega najožjega kroga, med tiste, ki jim najbolj zaupa. Tudi javno obsojeno imenovanje generalnega državnega tožilca Ivana Tudurdića, čeprav se je možakar giba v koruptivnem miljeju, je za Plenkovića normalno. HDZ si s tem imenovanjem želi zagotoviti nadaljnje nemotene strankarske rabote, ker se pač oblast HDZ enači z državo," nam je še nekaj podrobnosti za boljše razumevanje politične klime na Hrvaškem navrgel Jakovina,
Pa opozicija, ga vprašamo. "Njen uspeh na volitvah bo odvisen od stopnje nezadovoljstva ljudi s HDZ in njeno ošabnostjo in koruptivnostjo. Predvsem konservativni volivci bi utegnili spričo s škandali kontaminirane HDZ na volilni dan ostati doma. To utegne biti odločilno. HDZ je sicer desnica, toda iz njenih vrst, torej po izvoru, vseeno prihaja ekstremna hrvaška desnica, ki si želi, da bi njeno oblast lahko korigirala in bi ji na oblasti stala ob strani," je še dodal zagrebški profesor in s tem nakazal, da ekstremni hrvaški desničarji v nasprotju denimo s srbskimi skrajnimi desničarji glede predsednika Aleksandra Vućića niti ne spadajo v opozicijo.
Povejmo še, da je letošnje leto pravzaprav super hrvaško volilno leto, saj bodo konec leta pri južnih sosedih tudi predsedniške volitve.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
