Raziskovalci v najnovejšem poročilu opozarjajo, da se utegne zaradi podnebnih sprememb v prihodnjih letih staliti kar tretjina ogromne ledene odeje, ki pokriva himalajsko gorovje. To bi lahko imelo hude posledice za skoraj dve milijardi ljudi. Tudi če bi človeštvu uspelo takoj močno zmanjšati emisije ogljikovega dioksida in omejiti globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko raven, bi še vedno izginilo 36 odstotkov ledenikov v gorovju Hindukuš v Afganistanu in Himalaji. Če emisij toplogrednih plinov sploh ne bi zmanjšali, se jih utegneta staliti dve tretjini.
Ledeniki so ključni, saj so največji rezervoar pitne vode za 250 milijonov ljudi, ki živijo na območju Hindukuša in Himalaje. In kar 1,65 milijarde ljudi je odvisnih od rek, ki z gora pritekajo v Indijo, Pakistan, Kitajsko in druge države. "To je podnebna kriza, za katero še niste slišali," pravi Philippus Wester iz Mednarodnega centra za integralni razvoj gora (ICIMOD), eden od avtorjev poročila. "Tudi v najboljšem primeru, torej če se bomo res ambiciozno lotili preprečevanja podnebnih sprememb, bomo izgubili tretjino ledenikov in se znašli v hudih težavah. To je za nas zelo pretresljiva ugotovitev." Wester je še dejal, da je bila regija Hindukuš-Himalaja do zdaj deležna manj pozornosti kot druga območja, denimo nizko ležeče otoške države in Arktika, ki so prav tako zelo ogrožene. Poročilo, o katerem profesorica Jemma Wadham z Univerze v Bristolu pravi, da je prelomno, so naročile vlade osmih držav omenjene regije. Sestavljalo ga je 200 znanstvenikov, ki so pet let preučevali razmere na Hindukušu in Himalaji. Poročilo je nato pregledalo še 125 izvedencev. Do nedavnega ni bilo znano, kakšne posledice bi lahko imelo globalno segrevanje na ledenike v tej regiji. "Toda zdaj vemo dovolj, da bi morali nujno ukrepati," opozarja Wester.
Hindukuš in Himalaja se raztezata od Afganistana do Mjanmara in veljata za Zemljin "tretji pol", kjer je tako kot na Arktiki in Antarktiki nakopičenega več ledu kot kjerkoli drugje. Zaradi višanja temperatur zraka se je od 70. let preteklega stoletja naprej tam že stalilo 15 odstotkov ledenikov. Pogorje je skupaj dolgo 3500 kilometrov, na različnih območjih pa so že vidne različne posledice globalnega segrevanja. Nekateri ledeniki v Afganistanu in Pakistanu so stabilni, eni se celo debelijo, pretežno zaradi gostih oblakov, ki jih ščitijo pred sončnimi žarki, ter vetrov, ki tja prinašajo več snega. Toda zaradi višanja temperatur se bodo po Westerjevih besedah začeli tudi ti prej ko slej taliti. Zaradi taljenja ledenikov se bo med letoma 2050 in 2060 zviševala gladina rek, povečala se bo nevarnost poplav. Nato bo po letu 2060 gladina rek začela upadati, najbolj se bo znižala gladina Inda in srednjeazijskih rek. Zaradi tega bodo morali zapreti hidroelektrarne na teh rekah, ki z elektriko oskrbujejo večji del regije. Toda najhujše posledice bodo občutili kmetje v spodnjem toku teh rek, ki nujno potrebujejo vodo za pridelavo hrane. (zur)
