Vojislav Bercko
V Izraelu je vroče kot že dolgo ne. Pa ne zaradi vremena ali spopadov s Palestinci, temveč zaradi bližajočih se predčasnih parlamentarnih volitev, razpisanih za 9. april. Prvič po desetih letih se namreč lahko zgodi, da bo dobil "večni" predsednik vlade in vodja stranke Likud (Enotnost) Benjamin "Bibi" Netanjahu enakovredne tekmece. Nasproti mu bo namreč v prvi vrsti stal upokojeni general in šef generalštaba Benjamin "Beni" Ganc, ki so se mu v sredinski koaliciji pridružili še drugi znani zmerni politiki. Predčasne volitve so razpisali decembra lani, formalno zato, ker se vodje koalicijskih strank niso mogli dogovoriti o osnutku ključnega zakona, s katerim bi uvedli obvezno služenje ultraortodoksnih Judov v vojski, v resnici pa se je 69-letni Netanjahu za njih odločil, ker ga je zaradi nasprotovanja prekinitvi ognja na območju Gaze zapustil koalicijski partner, skrajno desničarski Avigdor Liberman, in je Bibijeva stranka Likud z manjšimi koalicijskimi partnerkami imela le še 61 glasov v 120-sedežnem parlamentu.
Netanjahu je po desetletju dobil enakovrednega tekmeca
Desno in še bolj desno
Netanjahu je v sredo dosegel dogovor z dvema obrobnima versko-nacionalističnima strankama, s čimer mu je pred aprilskimi volitvami vendarle uspelo združiti in utrditi svoj konzervativni blok. Stranka Likud je naznanila, da bo po morebitni zmagi na volitvah stranki Judovski dom v bodoči vladi prepustila dve ministrstvi, če se združi s stranko Judovska moč. Slednjo sestavljajo verski nacionalisti in zagovorniki trde linije, samorazglašeni nasledniki prepovedanega kahanističnega gibanja, katerega pripadniki so zagovarjali prisilno izselitev Palestincev in sanjali o tem, da bi v Izraelu vzpostavili judovsko teokracijo.
Stiskanje Palestincev
Izraelska vlada je pred dnevi odločila, da bo zadržala 138 milijonov dolarjev (122 milijonov evrov) sredstev za palestinske oblasti. Gre za vsoto, ki so jo palestinske oblasti po njihovih navedbah lani izplačale tistim, ki so v zaporih zaradi napadov na Izraelce, in njihovim svojcem, s čimer naj bi spodbujali novo nasilje. Palestinske oblasti te očitke zavračajo in vztrajajo, da gre za obliko pomoči družinam, ki trpijo zaradi izraelske okupacije palestinskih ozemelj.
Od padalca do načelnika generalštaba
Netanjahu je s svojim koketiranjem s skrajno desnico sprožil plaz kritik opozicijskih politikov. Avi Gabaj, šef izraelske Laburistične stranke, je ta korak opisal kot bankrot vrednot stranke Likud. Beni Ganc pa je premieru očital, da snubi skrajneže: "Netanjahu je izgubil svoje dostojanstvo in stik s sionizmom."
Bibijevi politični tekmeci so sicer včeraj sporočili, da so združili sile in bodo na volitvah nastopili s skupno listo. Beni Ganc in sredinski politik Jair Lapid bosta tako nastopila s skupno listo, ob morebitni zmagi pa se bosta menjala na položaju predsednika vlade. "Stranka bo predlagala novo vodstvo, ki bo zagotovilo varnost Izraela ter znova združilo zdaj razdeljene dele izraelske družbe," sta izpostavila v sporočilu za javnost. Ganc vodi novo sredinsko stranko Hosen LeIsrael (Izraelska stranka odpora), katere član je med drugim nekdanji obrambni minister Moše Jalon. Lapid pa je na čelu opozicijske stranke Ješ Atid (Stranka prihodnosti), ki ima trenutno enajst sedežev v parlamentu. Novemu zavezništvu se bo po napovedi pridružil tudi nekdanji načelnik generalštaba izraelske vojske Gabi Aškenazi.
General Ganz je sicer v politiki novinec, toda širši izraelski javnosti nikakor ni neznan. Poklicni vojak, ki bo junija star 60 let, je prehodil vso vojaško pot, kot so jo mnogi nekdanji izraelski premierji. Kot 18-letnik je postal član elitnih padalskih enot, potem pa se vzpenjal po karierni lestvici Izraelskih obrambnih sil, vse dokler ni februarja 2011 postal načelnik generalštaba in na tem položaju ostal štiri leta. Predsednik vlade v tem času je bi nihče drug kot - Netanjahu. Sodelovala sta v dveh vojnah na območju Gaze, v tisti leta 2012, ko je bilo ubitih okoli 150 Palestincev, in dve leti kasneje, ko je v 50 dneh spopadov umrlo okoli 2200 Palestincev in 77 Izraelcev.
