Boris Jaušovec
Nemška kanclerka, 64-letna Angela Merkel, je pred tremi tedni napovedala, da se na decembrskem kongresu Krščanskodemokratske unije (CDU) ne bo več potegovala za položaj predsednice. Na mestu predsednice stranke je bila 18 let. Svoj četrti kanclerski mandat vendarle misli izpeljati do konca, torej do volitev leta 2021.
Odločitev je posledica občutnih izgub CDU na deželnih volitvah v Hessnu pa na Bavarskem, kjer je sicer izgube utrpela sestrska CSU, pa tudi na lanskih zveznih volitvah. Mutti oziroma mamo, kot ji popularno pravijo Nemci, mnogi kritizirajo zavoljo pomanjkanja demokracije v strankarskih vrstah. Veliko kritik je nanjo kot na kanclerko letelo zavoljo politike dobrodošlice do beguncev pred tremi leti. O tem je kanclerka prejšnji teden na obisku v Chemnitzu, kjer so avgusta in septembra potekali nasilni protesti skrajne desnice zoper migrante, priznala določene napake. Toda napaka je po njenih besedah bila, da niso pravočasno poskrbeli za izvorne države, od koder migranti prihajajo v Evropo. Obžalovala je tudi, da pri priznavanju varnih držav v parlamentu ni bilo napredka.
Medtem se je vnel boj za njenega naslednika oziroma naslednico na čelu CDU, ki je izvrgel tri imena. Minuli teden se je trojica kandidatov strankarskemu članstvu in širši javnosti najprej predstavila v pristaniškem Lübecku. Mediji so poročali, da je prvo srečanje Annegret Kramp-Karrenbauer, Jensa Spahna in Friedericha Merza minilo v harmoniji: "O predvolilnem boju ni bilo niti besede, se pa je slutilo, da vsak od treh kandidatov nastopa z lastne pozicije," so zapisali na spletni strani televizije Al Jazeera Balkans.
18 let je bila Angela Merkel na čelu Krščanskodemokratske unije (CDU)
Proti lažni strpnosti
Šestinpetdesetletna Annegret Kramp-Karrenbauer, ki jo nemški mediji spričo dolgega priimka predstavljajo s kratico AKK, je glavna sekretarka CDU. Pred tem je bila sedem let deželna premierka Posarja. Kot izrazita varovanka Merklove se je predstavila za obnoviteljico stranke, hkrati pa se ima za zagovornico "aktualnih vrednot". Sem očitno spada njena kritika tega, da v nekaterih šolah v Nemčiji ne pojejo več božičnih pesmi: "To je lažna strpnost," je vzkliknila AKK ob frenetičnem aplavzu prisotnih.
AKK je tudi deklarirana nasprotnica istospolnih parov, s tem pa ne samo draži drugega protikandidata, sedanjega zveznega ministra za zdravstvo, 38-letnega Jensa Spahna. Ta namreč v skupnem gospodinjstvu živi s svojim moškim partnerjem, s katerim je poročen. Deklarirani homoseksualec pa naj bi bil v drugih zadevah še veliko bolj konservativen od AKK. To je razkril tudi v nedeljskem intervjuju v časniku Bild am Sonntag, ko je lastno vlado pozval, naj vsaj preloži potrditev dogovora OZN o migracijah prihodnji mesec v Marakešu. Tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert ga je takoj zavrnil: "Nemška vlada stoji za dogovorom!"
Menjava v vrhu sestrske CSU
Slabi volilni rezultati, zlasti na njenem domačem Bavarskem, so pretresli tudi Krščanskosocialno unijo (CSU). Zato je njen voditelj, hkrati tudi zvezni notranji minister Horst Seehofer sporočil, da bo na kongresu CSU 19. januarja sestopil z vrha stranke. Podobno kot Merklova tudi on ne namerava zapustiti položaja v zvezni vladi. Najverjetneje bo Seehoferja na položaju predsednika stranke, ki deluje le na Bavarskem, nasledil novi predsednik bavarske deželne vlade in Seehoferjev veliki tekmec Markus Söder.
Bogataš iz srednjega sloja
Tretji možni naslednik je 62-letni Friederich Merz, pravzaprav nekdanji odpadnik od stranke. Umaknil se je prav zavoljo kariere Merklove in začel mlatiti denar. Ta bogataš na leto zasluži milijon evrov bruto kot vodja nemške veje ameriškega investicijskega sklada BlackRock, dela pa še za druge finančne in pravniške firme. Zase je dejal, da kljub vrtoglavim zaslužkom pripada višjemu srednjemu razredu, "ker ni vse v ekonomiji" - pa čeprav strankarski tovariši vedo povedati, da je na sestanke že kdaj priletel z lastnim helikopterjem. Prav tako konservativni Merz obljublja, da bo prepolovil število volivcev desničarske Alternative za Nemčijo, ki sedaj dobiva do 13 odstotkov glasov. A to bi bilo mogoče le z ostro protimigracijsko politiko, ki pa se v Nemčiji pravzaprav že izvaja.
Kot piše britanska tiskovna agencija Reuters, naj bi po zadnji, nedeljski javnomnenjski anketi Merza - ta pomeni tudi največjo grožnjo napovedi Merklove, da še ostane kanclerka - podpiralo 49 odstotkov, AKK 32 in Spahna le 7 odstotkov članstva CDU in CSU. A za zmago med delegati na strankarskem kongresu CDU v Hamburgu 7. decembra naj bi vendarle imela največ možnosti AKK. V malo starejši anketi nemške televizije ARD naj bi pri članih CDU imela največ podpore AKK, in sicer 46 odstotkov podpore, Merz 31 in Spahn 12. Tudi po včerajšnji anketi televizije ZDF bi podporniki stranke na čelu CDU najraje videli AKK, ki jo podpira 38 odstotkov vprašanih, Merza pa 29 odstotkov.
