Darja Kocbek
Države EU na leto izgubijo 170 milijard evrov, ker se koncerni in bogataši prek davčnih oaz izogibajo plačevanju davkov, so izračunali v poljskem gospodarskem inštitutu. Svoje ugotovitve so predstavili na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu. Udeležencem foruma so povedali, da bi v EU koncernom in bogatašem lahko zelo otežili izogibanje plačilu davkov z boljšim sodelovanjem med državami članicami. Namesto da bi koncerne in bogataše bolj obdavčili, ti v EU plačujejo vse manj davkov, je pokazala analiza inštituta.
To luknjo v državnih proračunih morajo pokriti običajni državljani kot davkoplačevalci, zato je vedno nižja obdavčitev bogatih tudi eden od razlogov za vse večjo neenakost v družbi oziroma povečevanje prepada med bogatimi in revnimi. Od leta 2000 do 2017 se je povprečna stopnja davka od dohodka pravnih oseb v EU po izračunih poljskih raziskovalcev znižala s 24 na 16 odstotkov. Koncerni se brez težav izogibajo plačilu davkov s prikazovanjem dobičkov v tistih članicah EU, ki imajo najnižjo davčno stopnjo, oziroma jih prikazujejo v davčnih oazah.
Ne le zunaj, ampak tudi v EU
Davčne oaze, ki bogatašem in koncernom omogočajo izogibanje plačilu davkov, niso samo zunaj EU, kakor je mogoče sklepati po črnem seznamu, ki ga objavlja Evropska komisija. Poljski raziskovalci navajajo, da so davčne oaze dejansko tudi članice EU Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Irska, Malta in Ciper. Koncerni te države uporabljajo tudi za prenos denarja v klasične davčne oaze, kot so Kajmanski otoki.
Med članicami EU največ na račun neplačevanja davkov izgubijo Nemčija, Velika Britanija in Francija
"Domoljubni" bogataši želijo biti bolj obdavčeni
Iz ZDA pa je v Davos prispelo pismo z naslovom Milijonarji proti vilam. Podpisalo ga je 121 članov skupine Domoljubni milijonarji (Patriotic Millionaires), ki je bila ustanovljena leta 2010, torej v času, ko je bila zadnja finančna kriza na vrhuncu. To so bogataši, ki trdijo, da se zavzemajo za višjo obdavčitev bogatih. V pismu zahtevajo davčno reformo na mednarodni ravni, ker je izogibanje plačilu davkov "postalo epidemija" in prispeva k neenakosti in destabilizaciji.
Napisali so tudi, da sta na svetu dve vrsti bogatašev. To so bogataši, ki imajo rajši davke, in bogataši, ki imajo rajši vile. "Podpisniki imamo rajši davke," trdijo. Opirajo se na poročilo Mednarodnega sklada (IMF) za leto 2018, da je dvanajst tisoč milijard dolarjev tujih investicij "povsem umetnih" in so shranjene v poštnih predalih po svetu. Spomnijo tudi na poročilo nevladne organizacije Oxfam, da ima 2000 milijarderjev več premoženja kot 60 odstotkov prebivalcev planeta.
Dogovor ministrov ZDA in Francije
Finančna ministra ZDA Steven Mnuchin in Francije Bruno Le Maire sta se v Davosu dogovorila, da se bosta zavzela za določitev globalne minimalne davčne stopnje, ki naj bi preprečila tekmovanje med državami za čim nižje davčne stopnje, s katerimi privabljajo koncerne. Francija predlaga globalno minimalno stopnjo davka od dohodka podjetij v višini 12,5 odstotka. Uvedba minimalne davčne stopnje po besedah francoskega ministra ne izključuje potrebe po uvedbi davka za digitalne koncerne, ki je predmet spora z ZDA. ZDA so Franciji decembra zagrozile z uvedbo carin, ker je lani uvedla digitalni davek za tuje tehnološke koncerne, s katerim želi obdavčiti zlasti ameriška Google in Facebook. Le Maire in Mnuchin sta se v Davosu dogovorila, da Francija nacionalnega digitalnega davka ne bo zaračunavala, če bo sprejet mednarodni dogovor o njegovi uvedbi.
