Tretje mesto na stavnici, kdo bi lahko postal novi predsednik Evropske komisije po letošnjih evropskih volitvah, za favoritoma Manfredom Webrom iz Evropske ljudske stranke in za Fransom Timmermansom, kandidatom socialistov, zaseda evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager iz politične družine liberalcev Alde.
Vestagerjeva, ki se omenja kot možna kompromisna kandidatka, saj mora kandidat za evropskega komisarja zbrati dvojno večino, tako kvalificirano večino voditeljev držav članic v Evropskem svetu kakor absolutno večino Evropskega parlamenta, je verjetno najbolj priljubljena članica aktualne sestave komisije, ki jo vodi Jean Claude Juncker. Kot komisarka za konkurenčnost je na prste stopila ameriškim spletnim gigantom. Evropska komisija je na primer Googlu naložila plačilo 1,49 milijarde evrov kazni, saj naj bi s svojim prevladujočim položajem omejeval konkurenco.
Špicenkanditaka proti spitzenkandidatom
Dan po velikem soočenje špicenkandidatov prejšnjo sredo v Bruslju smo se skupaj z ducatom novinarjev pretežno iz vzhodne Evrope pogovarjali z Vestagerjevo o različnih aktualnih temah, ki so na agendi EU pred letošnjimi volitvami.
"Potrebujemo široko koalicijo, ki se bo strinjala o temeljih. Ker so nekateri temelji, kot so vladavina prava, svoboda govora in izključenost državljanov, ogroženi," je Vestagerjeva izpostavila potrebo po sodelovanju široke palete proevropskih strank v naslednjem sklicu Evropskega parlamenta. Hkrati pa je dodala, da se zaveda, da v tako pisani koaliciji, ki bi potencialno vključevala socialiste, levico, zelene in liberalce, ne bo mogoče narediti petletnega programa v zgolj nekaj tednih po volitvah.
"Zelo težko je zelo podrobno govoriti o tem, kaj se bo zgodilo, saj volitev še ni bilo. Zato je tudi zelo težko videti, kako bi se lahko oblikovale različne večine. Z veseljem bi sodelovala v takšni razpravi, a preložiti jo moramo na poznejši čas," o političnih razmerjih po volitvah ni želela špekulirati Vestagerjeva. Špicenkandidatka liberalcev, ki sicer nasprotujejo konceptu spitzenkandidatov, tudi ni želela špekulirati o odnosu med liberalci in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom ter poslanci iz njegove stranke Naprej, ki so ideološko še najbližje liberalcem.
Brez navdušenja nad širitvijo
Pri varnostnih vprašanjih Vestagerjeva stoji na stališču, da mora EU bolje poskrbeti zase: "Naziv evropska vojska je moreč, ker si pod tem terminom takoj predstavljamo nacionalne vojske. Evropsko varnost lahko zagotavljamo znotraj zveze Nato. Upreti se moramo znati hibridnim grožnjam, bolje pa se zavarovati pred kibernetskimi napadi, ki lahko ogrozijo osnovno infrastrukturo naših družb in gospodarstev."
Na vprašanje Večera o širitvi EU na Zahodni Balkan, kjer se razmere hitro poslabšujejo tudi zato, ker države iz regije ne dobijo konkretnejših zagotovil glede članstva, je odgovorila, da je po njeni oceni za kandidatke zelo pomembno, da imajo perspektivo, da lahko postanejo članice EU. "Naslednja širitev se bo precej razlikovala od dosedanjih, sploh velikih pred 15 leti, saj so bili takrat drugačni časi, vladala pa je tudi drugačna atmosfera. Če države kandidatke dosegajo kopenhagenske kriterije, potem imajo odprto pot do članstva," je še povedala Vestagerjeva, ki ni kazala potrebe ali navdušenja po skorajšnji širitvi EU na kakšno od držav v slovenski soseščini.
