Portret tedna: Mohamed bin Salman, lažni(vi) reformator krvavih rok

Vojislav Bercko Vojislav Bercko
23.11.2018 17:26

Savdski prestolonaslednik, princ Mohamed bin Salman, je po umoru novinarja Džamala Hašodžija v savdskem konzulatu v Carigradu postal osrednja osebnost svetovne politike - toda ne takšna, kot bi si želel sam

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Protestnik z obrazno masko Mohameda bin Salmana in sliko umorjenega novinarja Džamala Hašodžija pred savdskim konzultom v Carigradu: "Hočemo resnico!"
Reuters

Vaša visokost, hvala vam za priložnost, da se srečam z vami ... Toda zakaj je treba nositi žago za poskus ugrabitve?" To je vprašanje, ki bi ga Fred Hiatt, kolumnist in urednik uglednega časnika Washington Post, priporočil vsakomur, ki se bo srečal s 33-letnim Mohamedom bin Salmanom, prestolonaslednikom v neverjetno bogati Savdski Arabiji, a tudi neverjetno konservativni. "Čemu žaga za kosti, če je šlo za ugrabitev?"
Svet si je (pre)dolgo zatiskal oči, kakšen človek de facto vlada Savdski Arabiji, največji svetovni izvoznici nafte in uvoznici orožja, zadnji dve leti. Šele umor savdskega do režima kritičnega novinarja Džamala Hašodžija 2. oktobra v prostorih savdskega konzulata v Carigradu je sprožil številne reakcije v največjih svetovnih prestolnicah. No, ne vseh, v Washingtonu zagotovo ne. Medtem ko večina svetovnih voditeljev obsoja brutalni umor, ki še zmeraj ni v celoti pojasnjen, odgovornost zanj pa pripisuje savdskim oblastnikom, čeprav prestolonaslednika, ki ga s kratico imenujejo kar MBS, neposredno ne omenjajo, se je ameriški predsednik Donald Trump ogradil od vsega skupaj z lakoničnim odgovorom: "Lahko se zgodi, da je prestolonaslednik vedel za ta tragični dogodek. Morda je vedel, morda ni vedel." Predsednik ZDA je to zatrdil kljub oceni ameriške obveščevalne agencije Cia, da je MBS vnaprej vedel za priprave na umor in razkosanje Hašodžija v carigrajskem konzulatu. Ocena je prišla na dan po ovinkih, ker se obveščevalci zavedajo, da Trump aktivno ščiti prestolonaslednika in dobre odnose s Savdsko Arabijo. "Kralj Salman in kronski princ Mohamed bin Salman odločno zanikata, da bi kaj vedela o načrtovanju izvedbe umora gospoda Hašodžija," je nadaljeval Trump in dodal, da resnica morda nikoli ne bo znana. Nato je zatrdil, da je na kocki 450 milijard dolarjev savdskih naložb v ZDA po njegovem lanskoletnem obisku Riada. Ta številka od prvega Trumpovega odziva na umor nenehno narašča, čeprav je ne more braniti noben resen ali neodvisen ameriški ekonomski analitik. Povsem drugače so ravnale nekatere evropske države, denimo Nemčija in v četrtek tudi Danska sta ustavili prodajo orožja Savdski Arabiji, čeprav jima je jasno, da s tem resno ogrožata svojo orožarsko industrijo. Velika Britanija o takšnih sankcijah resno razmišlja, Francija pa noče zanje niti slišati.

Mohamed bin Salman je v ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu našel zvestega zaveznika.
EPA
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta