Vojislav Bercko
Več kot 75 let od začetka vojne med Japonsko in ZDA, ki se je začela 7. decembra z japonskim napadom na Pearl Harbor, je bilo potrebnih, da so Američani iz ust japonskega premiera slišali besede kesanja. Zdaj se je zgodilo tudi to:
Šinzo Abe
je kot prvi japonski premier obiskal spominski muzej napada na havajsko otočje in izrekel "iskreno ter večno" sožalje vsem mrtvim tam in med drugo svetovno vojno. Skupaj s predsednikom ZDA
Barackom Obamo
sta položila venca in simbolično odvrgla cvetje v Tihi ocean. Obama, za katerega je bilo to zadnje srečanje s kakim tujim voditeljem v osemletni predsedniški karieri, je ob tem dejal, da je Pearl Harbor sveti kraj, ki dokazuje, da lahko tudi najbolj globoke vojne rane prepustijo mesto prijateljstvu in trajnemu miru.
V vojni so delali, kar so morali
Abe je na Havaje prispel že v ponedeljek, ko je obiskal Nacionalno spominsko pokopališče Pacifika, kjer je položil venec. V torek se je vpisal v zgodovino kot prvi japonski premier, ki je obiskal osrednji spomenik napadu na Pearl Harbor 7. decembra 1941, to je memorial bojni ladji Arizona, ki so jo japonski torpedi in bombe potopile skupaj z več kot tisoč mornarji. Ladja še vedno rjavi na dnu zaliva, nad njo pa so leta 1962 odprli spomenik. Pearl Harbor je sicer leta 1951 obiskal takratni japonski premier Šigeru Jošida, vendar japonskega sožalja takrat ni bilo slišati. Abe se za zahrbtni napad brez vojne napovedi ni opravičil, kot se ni opravičil niti Obama, ki je maja kot prvi ameriški predsednik obiskal Hirošimo, na katero so ZDA leta 1945 odvrgle prvo jedrsko bombo. "Vojna je vojna. Delali so, kar so morali, in mi smo delali enako. Do Japoncev ne čutim nobenega sovraštva," je ob Abejevem obisku dejal preživeli vojak napada na Pearl Harbor
Alfred Rodrigues
in menil, da se Abeju ni bilo treba opravičiti.
Ko se vojna kar noče končati
Toda če je Japonska s tem na neki način tudi simbolno končala vojno z ZDA, tega ni mogoče v celoti reči za njene odnose z drugima nasprotnicama iz druge svetovne vojne, Rusijo kot naslednico Sovjetske zveze in Kitajsko. Z obema je v sporu zaradi nekaterih otočij v Južnokitajskem morju. Z Rusijo se sicer pogaja o usodi Kurilskih otokov, sredi decembra sta o njih govorila Abe in ruski predsednik
Vladimir Putin
. "Naivno je misliti, da lahko problem rešimo v eni uri," je 16. decembra povedal Putin na tiskovni konferenci ob zaključku dvodnevnega obiska na Japonskem. Spomnil je, da so s Kurilskimi otoki povezani tudi varnostni problemi, saj imajo v Vladivostoku dve mornariški bazi, od koder ladje plujejo proti Tihemu oceanu, pozimi pa je to mogoče le med dvema od štirih Kurilskih otokov, kjer morje ne zamrzne. Abe pa je dejal, da ni lahko skleniti mirovnega sporazuma, ki jim ga ni uspelo podpisati že več kot 70 let. Kurilske otoke so leta 1945 ob koncu druge svetovne vojne zasedle sovjetske sile, Japonska pa jih vse odtlej terja nazaj.
Hua Chunying
