Švedski mediji zahtevajo pomoč vlade, da jih zaščiti pred kitajskimi grožnjami in napadi

M.R.
30.01.2020 19:31

Švedski vodilni časniki in televizijski mediji so vlado pozvali, naj se odločno upre kitajskim "nesprejemljivim" in "ponavljajočim se napadom" na državne medije. Med drugim naj bi kitajski organi onemogočali pridobitev vizumov in izrekali grožnje.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Karikatura v danskem časniku Jyllands-Posten, ki je razbiurila kitajske oblasti. 
EPA

Združenje Utgivarna, v katerem sodelujejo vladni in zasebni mediji, so se pritožili, da so njihovi novinarji pod močnim pritiskom predstavnikov kitajskih oblasti. "Kitajski veleposlanik Gui Congyou je poskušal z lažnimi izjavami in grožnjami spodkopati z ustavo zagotovljeni svobodo medijev in svobodo govora," so zapisali v skupni izjavi združenja. 
Novinarjem naj bi kitajski predstavniki onemogočili pridobitev vizumov, uredniki švedskih medijev pa naj bi bili deležni številnih grozilnih in kritičnih elektronskih sporočil ter telefonskih klicev. 
"Nesprejemljivo je, da največji diktatorski režim na svetu poskuša preprečiti svobodno in neodvisno novinarstvo v demokraciji kot je Švedska. Ti nenehni napadi se morajo nemudoma končati," nadaljujejo v izjavi. 
Poudarili so, da bi morala Švedska ta problem odprti na ravni Evropske unije in v sodelovanju z drugimi članicami povezave ostro protestirati proti napadom na svobodo medijev. 
Napetosti med Švedsko in Kitajsko so se začele leta 2015, ko so kitajski agenti prijeli disidentskega urednika Guia Minhaia, ko je bil na počitnicah na Tajskem. Minhai je namreč švedski državljan in je še vedno zaprt na Kitajskem, o njegovem primeru pa švedski mediji redno obveščajo javnost. 
Ob imenovanju sedanjega veleposlanika na Švedskem novembra 2017 so se odnosi med državama še zaostrili. Gui Congyou je novembra lani zagrozil, da bo Kitajska zagotovo sprejela protiukrepe, ker se je švedska kulturna ministrica Amanda Lind udeležila prireditve, na kateri je Gui Minhai dobil nagrado Tucholsky, ki je namenjena preganjanim novinarjem. "Švedi, ki prizadenejo kitajski narod, se ne bi smeli biti mirni," je dejal kitajski veleposlanik. 
Švedska zunanja ministrica Ann Linde pa ga je v začetku tega mesece vpoklicala na zagovor, ko je opisal odnos med švedskimi mediji in Kitajsko. "To je kot bi boksar lahke kategorije skušal izzvati boj z boksarjem supertežke kategorije," je povedal in dodal, da skuša boksar supertežke kategorije lažjega spodbuditi, naj se v svoje dobro ukvarja raje s svojimi težavami. 

Podobo tudi na Danskem

V torek pa je kitajsko veleposlaništvo na Danskem zahtevalo opravičilo zaradi karikature, ki jo je objavil časnik Jyllands-Posten. Na karikaturi je bila upodobljena kitajska zastava, vendar so bili namesto zvezd na zastavi vrisani virusi. In ti predstavljajo "žalitev za Kitajsko" in so prizadeli kitajski narod, je zatrdilo veleposlaništvo. 
To je spodbudilo tudi odziv prvega moža omenjenega švedskega združenja Utgivarna Patrik Hadenius, ki je dejal, da zdaj to ni več le švedski problem, temveč problem vseh demokratičnih držav. "Začutili smo potrebo, da to dvignemo na višjo raven," je dodal. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta