Tudi po najbolj zaupnih sestankih in najbolj zavezujočih navodilih, da velja vse slišano pozabiti, prav vedno ostane sled. Največkrat kot spomin, ki posameznega udeleženca noče zapustiti in ga raje sili v ponavljanje slišanega in spraševanje o njegovi vlogi znotraj tega dogodka ter potem tudi vsakič znova v premislek o povzročenih posledicah. In prav pogosto je med sodelujočimi kdo, ki zna slišano zapisati in napisano najprej hraniti zase, kasneje pa deliti z drugimi. Pred dnevi, drugo letošnjo decembrsko soboto, je bila v Sarajevu predstavljena nova knjiga spominov na sestanke, ki so bili tudi vzrok jugoslovanskih vojn v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Ključne teze napisanega so toliko bolj zanimive, ker jih je podpisal nekdanji predsednik največje hrvaške stranke in član predsedstva Bosne in Hercegovine Stjepan Kljuić. Mislim na dve njegovi oceni: prvo, da je hrvaška politika do Bosne in Hercegovine temeljila na predsodkih in neznanju, ter drugo, da sta se predsednika Hrvaške in Srbije, dr. Franjo Tuđman in Slobodan Milošević, na zaupnem pogovoru v Karađorđevu 25. marca 1991 dogovarjala o razdelitvi BiH.
Seveda velja biti ob tako zavezujočih trditvah radoveden. Predvsem zaradi avtorja knjige Kljuića, ki ga je Tuđman izbral za nosilca najvišjih funkcij v Bosni in Hercegovini in se ga kmalu zatem tudi odrekel ter poslal v politično osamo. Za Kljuića je bila to osebno boleča izkušnja, pravzaprav tragično srečanje z realnostjo politike. Bil je pred tem, da postane predsedujoči predsedstva Bosne in Hercegovine, toda ni razumel, da Tuđman ne potrebuje hrvaškega predstavnika na tem mestu, in je zato predlagal Aliji Izetbegoviću, naj nadaljuje svoj predsedniški mandat. In ni bil edini. Tudi cela vrsta zahodnih diplomatov in odposlancev, ki so sodelovali pri poizkusih konca grozljive vojne v BiH, tega ni mogla razumeti. Vse do odločitve ameriškega predsednika Billa Clintona in njegovega odposlanca Richarda Holbrooka, da je treba po strahovitem pokolu v Srebrenici ustaviti vojno. Brez poznavanja takratnih političnih razmer ni mogoče razumeti današnjih političnih težav, zapletov ter razvojnega in socialnega zastoja Bosne in Hercegovine.
Zato me je zanimala sobotna predstavitev knjige zanimivega avtorja. Prvega septembra 1990 so Kljuića - takrat je bil bosansko-hercegovski dopisnik nemškega radia WDR - prestregli na zagrebškem letališču in odpeljali na pogovor k Tuđmanu. Povedano mu je bilo, da bo imenovan za predsednika bosanske veje največje in najmočnejše hrvaške stranke HDZ. Kljuićev predhodnik na tem mestu, Davor Perinović, je namreč naredil usodno napako, ki jo je samo dobro leto kasneje, kot lahko berem v spisih, skrbno shranjenih v Tuđmanovem arhivu, ponovil tudi Kljuić.
Pred dnevi je bila v Sarajevu predstavljena nova knjiga spominov na sestanke, ki so bili tudi vzrok jugoslovanskih vojn v devetdesetih letih
