Več tednov so ljubitelji elektronske glasbe pričakovali festival Supernova, ki so ga v začetku oktobra priredili v puščavi Negev v južnem delu Izraela. Čas festivala je sovpadal z judovskim praznikom Sukotom. "Prišel je čas, da se spet zbere vsa družina," so organizatorji zapisali na družbenih omrežjih pred začetkom festivala. Samo nekaj ur pozneje so njihove spletne strani preplavila sporočila ogorčenih ljudi, ki so skušali najti svoje bližnje, saj so Hamasovi militanti 7. oktobra zjutraj vdrli na območje festivala in streljali vsepovprek. Na območju so našli več sto trupel.
Med udeleženci festivala je bila tudi mlada ženska, ki so jo posneli med paničnim begom s kraja dogodka, svet pa jo je spoznal kot "žensko v rdečem". Več tednov ni bilo jasno, kako se je njena zgodba končala in ali je sploh živa. Zdaj je podoba dobila ime in priimek. Gre za 25-letno Ukrajinko Vlado Patapov. Napad je preživela, zdaj je prvič javno spregovorila o najhujšem dnevu svojega življenja. Mlado mamico, ki se ukvarja z načrtovanjem porok, so med pogovorom večkrat premagale solze.
Na dan napada se je morala ločiti z možem Matanom, videla je, kako so pred njenimi očmi umirali ljudje. Po 24 urah je lahko objela svojo 3-letno hči Romi. "Do zdaj nisem govorila o tem, kaj se je zgodilo, še vedno je to zame zelo boleče. Vsako jutro se zahvaljujem bogu, da sem še živa," je priznala.
"Včasih se počutim krivo, ker sem preživela, medtem ko mnogi niso. Kar se je zgodilo meni, je trajalo morda nekaj ur, a za mnoge bolečina še vedno traja. Razmišljam o talcih, ki so še vedno v Gazi. Ne smemo jih pozabiti."
Nenavadno vzdušje na dogodku
"Čudno je, da nisem želela iti na festival. Zgodilo se je v zadnjem trenutku. Matan je dobil karte, tja sva šla s prijateljico. V petek popoldne ob odhodu sem imela občutek, da nekaj ni prav. Romi je bila tako tiha, po navadi je vedno tekala naokoli in se igrala s svojimi igračami, toda tisti dan je bila mirna in zdaj sem prepričana, da je vedela, da se bo zgodilo nekaj groznega." Po prihodu na prizorišče festivala so Vlada, Matan in prijateljica Mai postavili šotor in se pogovarjali.
"Spomnim se, da je bilo vzdušje zelo čudno, ljudje so se zabavali in plesali, a zame ni bilo prave energije in nisem plesala toliko kot po navadi, ko grem na take festivale," je pripovedovala. "Takrat sem res pomislila, da je nenavadno imeti festival tako blizu meje z Gazo, kamor vsake toliko časa padejo rakete, vendar sem mislila, da organizatorji predvidevajo, da je varno, sicer ga ne bi izvedli."
Vladin spanec je bil prekinjen ob 6.30 zjutraj, ko jo je zbudila aplikacija za alarm na zračni napad na njenem telefonu. "Poiskala sem Matana in Mai in takoj sem zaslišala streljanje. Bilo je glasno in zelo blizu nas. Nekaj sekund nisem vedela, kaj se dogaja, nato pa je Matan samo zakričal, da morava teči po avto," opisuje trenutke napada in doda, da je bilo kaotično.
Trojica je tekla proti avtomobilu, skočila v notranjost in odhitela proti izhodu, a so jim pot zaprla druga vozila. "Vsi so trobili, jaz sem bila na sovoznikovem sedežu, Matan pa je vozil in Mai je sedela zadaj." Zaslišali so strele, krogle so udarjale po avtomobilih naokoli. "Bil je pravi kaos, povsod so bili zapuščeni avtomobili. Uspelo nam je priti do točke ob cesti, kjer je policist kričal, naj nadaljujemo vožnjo proti vzhodu, če želimo ostati živi. Matan je nadaljeval z vožnjo, a nismo prišli daleč. Zagledali smo teroriste na avtomobilih, kolesih in tovornjakih, ki so prihajali proti nam in streljali, zato smo poskušali peljati čez polje, a smo se zataknili. Izstopili smo iz avta in začeli teči za naša življenja." V solzah je dodala, da se je v tistem trenutku izgubila z možem in ni vedela, kaj se z njim dogaja. "Vse, na kar sem lahko pomislila, je bila hčerka Romi. Ves čas sem videla njen obraz in si govorila, da mora nekdo preživeti zanjo."
Z Mai sta spet začeli teči in takrat je nastal posnetek, ki je obkrožil svet. "Vidi se, kako vstopim v avto svojega angela, človeka po imenu Yosef Ben Avu, ki se je ustavil in nama rekel, naj vstopiva. V avtu nas je bilo osem, sedeli smo drug na drugem. Poklicala sem Matana in mu povedala, da sem v redu, on pa mi je dejal, da so tudi njega pobrali in je na varnem," opiše srečni konec.
