Vojislav Bercko
Ni še zbledel spomin na junijski vrh sedmih najrazvitejših držav sveta v Kanadi, ki se je zaradi užaljenosti ameriškega predsednika Donalda Trumpa končal brez skupne izjave, že se podobno, konfliktov polno srečanje obeta danes in jutri v argentinskem Buenos Airesu. Srečali se bodo voditelji dvajsetih gospodarsko najmočnejših in najhitreje razvijajočih se držav, ki naj bi po prvotni agendi govorili predvsem o trgovinskih odnosih, a je jasno, da bodo vrh zasenčili incidenti zadnjih tednov, v prvi vrsti konflikt med Rusijo in Ukrajino po nedeljskem zapletu v Kerški ožini ter oktobrska likvidacija savdskega oporečniškega novinarja Džamala Hašodžija v konzulatu Savdske Arabije v turškem Carigradu.
Argentinsko glavno mesto bo zaradi vrha praktično povsem paralizirano. Desnosredinska vlada Mauricia Macrija je petek razglasila za dela prost dan in pozvala dvanajst milijonov prebivalcev Buenos Airesa, naj raje odpotujejo iz mesta. Danes in jutri bo zračni prostor nad metropolo zaprt, skoraj ohromljen bo tudi ves javni promet, vključno s podzemno železnico. Za varnost naj bi skrbelo najmanj 22 tisoč policistov, ki se sicer niso najbolj izkazali minuli konec tedna, ko so zaradi navijaškega nasilja morali odpovedati finale južnoameriškega nogometnega pokala Libertadores med domačima kluboma Boca Juniors in River Plate.
Negotovo srečanje Trump-Putin
Skupino G20 sestavljajo Argentina, Avstralija, Brazilija, Kitajska, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Indija, Indonezija, Italija, Japonska, Kanada, Mehika, Rusija, Savdska Arabija, Južna Afrika, Južna Koreja, Turčija, ZDA in EU. Gre za države in povezavo, ki skupaj ustvarijo več kot 85 odstotkov globalnega bruto domačega proizvoda, tri četrtine svetovne trgovine, ter zastopajo okoli dve tretjini svetovnega prebivalstva. Ob takšnih srečanjih so predvidena tudi številna dvostranska srečanja in največ pozornosti bo namenjene najmočnejšima državnikoma - Trumpu in ruskemu predsednika Vladimirju Putinu. Iz Bele hiše so sicer namignili, da se zaradi incidenta z zaseženimi ukrajinskimi ladjami morda niti ne bosta sestala, toda uradna Moskva še zmeraj računa, da bosta jutri sedla za skupno mizo. Če se bosta srečala, bo zagotovo govor tudi o nedeljskem incidentu pred obalo polotoka Krim. ZDA so svoje evropske zaveznice ob tem pozvale, naj premislijo o uvedbi dodatnih sankcij proti Rusiji. Odnosi med Rusijo in ZDA so ravno zaradi konflikta na vzhodu Ukrajine že tako in tako na najnižji ravni po koncu hladne vojne.
V ospredju trgovinske vojne
Po napovedih bo vrh skupine G20 namenjen razpravam o perečih problemih v svetu, ne le o gospodarskih in trgovinskih, temveč tudi o podnebnih spremembah, migracijah, boju proti terorizmu in drugem. V ospredju pogovorov med dvajseterico voditeljev naj bi sicer bile zlasti trgovinske vojne, ki jih je Trump sprožil praktično proti celemu svetu. Medsebojno dvigovanje carin, zlasti med ZDA in Kitajsko, že upočasnjuje svetovno gospodarsko rast in krepi napetosti v svetu.
Trump sicer tudi tik pred odhodom v Buenos Aires ni kazal znakov popuščanja. V ponedeljek je sporočil, naj se nadaljujejo postopki za dvig carin na 25 odstotkov, za 200 milijard dolarjev kitajskega uvoza. Nakazal pa je tudi možnost uvedbe carine na še dodatnih 267 milijard dolarjev uvoza, če s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom ob robu vrha G20 ne bosta dosegla kakega dogovora oziroma če Kitajska ne bo, kot zahteva Trump, temeljito spremenila svojega poslovnega modela. Slednje je zelo malo verjetno. Vprašanje pa je, do kod bo segla potrpežljivost Xija, ki se je doslej na ameriške ukrepe odzival zgolj z recipročnimi ukrepi. Kitajsko gospodarstvo za zdaj tudi zaradi večjega povpraševanja v Evropi še ni utrpelo bistvene škode.
