Približno 26 odstotkov žensk po vsem svetu trpi zaradi kroničnih bolečin v medenici. To so bolečine, ki jih je mogoče povezati s stanji, kot so endometrioza (bolezen, pri kateri zunaj maternice raste tkivo, podobno maternični sluznici) in kronični cistitis (sindrom bolečega mehurja). Nekatere ženske imajo bolečine v medenici, ne da bi za to obstajal poseben razlog. Čeprav se z bolečinami v medenici sooča toliko žensk, znanstveniki še vedno ne razumejo povsem mehanizmov njihovega nastanka. To pomeni, da imajo prizadete ženske na voljo le omejene možnosti zdravljenja. Razlogov za to, da mehanizmi nastanka kronične bolečine ostajajo neznanka, je veliko. Eden od njih je, da obstajajo velike razlike glede intenzivnosti in vrste bolečine, o katerih poročajo ženske tudi v primerih, ko je kronična bolečina posledica iste bolezni.
Nekatere ženske z endometriozo denimo sploh ne občutijo bolečin v medenici, medtem ko se druge vsak dan soočajo s hudimi bolečinami. In včasih se te sploh ne zdijo povezane z endometriozo. Obstaja več vrst kroničnih bolečin v medenici: bolečine, ki spremljajo menstruacijo, ki jih ženska čuti med spolnimi odnosi in ki se pojavijo med uriniranjem ali iztrebljanjem. Ženske s kroničnimi bolečinami v medenici navadno poročajo o vsaj eni vrsti teh bolečin, med tem ko se druge spopadajo z vsemi. Tudi pri drugih stanjih, denimo pri fibromialgiji in diabetični nevropatiji, ki jih prav tako spremljajo kronične bolečine, se je izkazalo, da te pri vsakem človeku povzročajo drugačni mehanizmi in da se vsak od teh mehanizmov drugače odziva na zdravljenje. Raziskava, opravljena na začetku tega leta, je pokazala, da podobno velja za kronične bolečine v medenici. Izkazalo se je, da se mehanizmi, ki povzročajo tovrstno kronično bolečino, razlikujejo od človeka do človeka. V raziskavo je bilo vključenih 85 žensk, od tega jih je 59 trpelo zaradi kroničnih bolečin v medenici. Med slednjimi jih je imelo 25 endometriozo, 13 sindrom bolečega mehurja, 15 endometriozo in tudi sindrom bolečega mehurja, medtem ko jih je šest poročalo o bolečinah v medenici, ki so se pri njih pojavljale brez očitnega razloga. Udeleženke študije so bile iz Velike Britanije, ZDA in Portugalske in so bile stare od 18 do 50 let.
Znani načini zdravljenja kroničnih bolečin v medenici so le delno učinkoviti.
Da bi razumeli, kateri mehanizmi pri katerih pacientkah povzročajo kronične bolečine v medenici, so raziskovalci pri udeleženkah študije izvedli serijo senzoričnih testov. V okviru njih so jih izpostavljali različnim dražljajem, denimo vibracijam, dotiku, pritisku in temperaturam. Nato so jih vprašali, kako so občutile te dražljaje in kdaj so postali boleči. Na podlagi tega so lahko proučili različne vrste živcev in način njihovega delovanja. Primerjali so odzive udeleženk, ki so občutile bolečine v medenici, in tistih, ki niso imele nobenih bolečin. Udeleženke študije so nato razvrstili v skupine glede na njihov senzorični profil.
Ena od najbolj osupljivih ugotovitev je bila, da so imele ženske s kroničnimi bolečinami v medenici v primerjavi z ženskami v kontrolni skupini nižji bolečinski prag, ko so bile izpostavljene pritisku na spodnji del trebuha in medenico. Najbolj očitno je bilo to pri ženskah z bolečinami v mehurju. Na podlagi tega je mogoče sklepati, da obstaja komunikacija med medeničnimi organi in kožo, posledica česar so močnejše bolečine. Hkrati se je izkazalo, da so bile nekatere ženske s kroničnimi bolečinami manj sposobne zaznati spremembe temperature in dotika. Ta izguba živčne funkcije nakazuje, da utegnejo biti kronične bolečine v medenici pri nekaterih ženskah posledica poškodb živcev.
Raziskovalci so nato preučili splošne senzorične profile žensk s kroničnimi bolečinami v medenici, da bi jih lahko razvrstili v več podskupin. Izkazalo se je, da jih je imelo sedem odstotkov "zdrav" senzorični profil, kar pomeni, da so dražljaje občutile tako, kot naj bi jih občutili zdravi ljudje. Približno polovico žensk s kroničnimi bolečinami v medenici so uvrstili v podskupino pacientk z "mehansko hiperalgezijo". Pri teh so prisotne spremembe v delih možganov, ki procesirajo bolečine, zaradi česar je jakost bolečine pri njih avtomatično povečana.
Študija ponuja nov vpogled v kompleksnost kroničnih bolečin v medenici, kar se tiče mehanizmov, odgovornih za njihov nastanek. Raziskovalcem je v pomoč, ko iščejo vzporednice s kroničnimi bolečinami pri drugih bolezenskih stanjih, kar pomeni, da bi lahko izsledke raziskav in načine zdravljenja, ki so se izkazali za uspešne pri teh stanjih, uporabili pri iskanju novih načinov zdravljenja kroničnih bolečin v medenici. V naslednji fazi te študije bodo raziskovalci poskušali ugotoviti, kateri načini zdravljenja se bodo pri ženskah izkazali za uspešne glede na njihov senzorični profil ter mehanizme, odgovorne za nastanke bolečin.
Znani načini zdravljenja kroničnih bolečin v medenici so le delno učinkoviti. Raziskave so na primer pokazale, da 11 do 19 odstotkov žensk z endometriozo tudi po operaciji ne občuti nič manjših bolečin. Ugotovitve najnovejše študije kažejo, da bi bilo bolje, če bi za vsako žensko izbrali specifičen način zdravljenja glede na mehanizme, ki pri njih povzročajo bolečine. Tako bi bilo zdravljenje bolj učinkovito. Ker zaradi kroničnih bolečin v medenici po vsem svetu trpi na milijone žensk in ker te močno vplivajo na njihovo dobro počutje, bi z uvedbo bolj personaliziranega pristopa k zdravljenju precej prispevali k izboljšanju kvalitete njihovega življenja.
(The Conversation)
