(FOTO) Družina Vombergar: Doma govorimo slovensko, o nogometu pa po špansko

V poznih večernih urah smo v Argentino poklicali Andrejko Selan Vombergar in Marka Vombergarja, starša Andresa, nogometaša Olimpije. S Selanovo smo bili v kontaktu ob smrti Diega Armanda Maradone, iskali smo odzive Argentincev ob izgubi njihovega nogometnega boga, a sta bila zakonca Vombergar takrat v Sloveniji, kmalu zatem sta se vrnila v Argentino. "Pri nas je popoldne, toplo in sončno, poletje je," je uvodoma dejala Andrejka Selan, ko nam je z možem razložila življenjsko zgodbo njunih staršev, ki so zapustili Jugoslavijo in si življenje ustvarili v Južni Ameriki. Pogovarjali smo se tudi o slovenski skupnosti v Argentini in o nogometni poti Olimpijinega napadalca, ki je že zaigral tudi za slovensko izbrano vrsto.

Marko Vombergar je fotograf, Andrejka Selan upokojena profesorica glasbe, še vedno pa vodi slovenski mešani pevski zbor San Justo v Argentini, oba tekoče govorita slovenski jezik. "Trudimo se, da čim več govorimo slovensko in s tem ohranjamo slovenščino."

Oba sta rojena v Argentini, njuni starši so se rodili na ozemlju Slovenije. "Zgodbi družin sta podobni, a vseeno različni," začne družinsko zgodbo Andrejka. Selanovi so iz Slovenije bežali leta 1945, njen oče je bil takrat star štiri leta, po nekaj letih v taborišču v Špitalu so v Argentino prišli, ko je bilo Andreju Selanu osem let. Družina po mamini strani, Mihletovi iz Grosuplja, je v Argentino prišla leta 1954, tja je sledila očetu, ki je na poti iz Slovenije v Argentino nekaj časa preživel v taborišču v Italiji.

Markova stara očeta sta bila pisatelja, Vombergar iz Cerkelj in Debeljak iz Škofje Loke, oba sta leta 1945 zbežala v Argentino, družine so se jima pridružile leta 1954, njegova starša sta tako iz Ljubljane v Argentino prišla pri trinajstih letih.

Močna skupnost Slovencev v Argentini

Vezi med Slovenci v Argentini so močne. Andrejkina starša sta se v Argentini spoznala v slovenskem pevskem zboru Gallus in si ustvarila družino. "Doma smo se pogovarjali slovensko, na ulici pa špansko, argentinsko," se spominja Selanova, "kot pri večini potomcev Slovencev smo se prvi dan v šoli zelo lovili s španščino, ker je nismo obvladali, prave španščine smo se naučili šele v šoli."

Andrejka in Marko sta bila sošolca pri slovenskem srednješolskem tečaju: "Kot mlada sva se udejstvovala v slovenskih domovih in v organizacijah, tam delaš in ustvarjaš skupaj, tam se Slovenci spoznamo." Ustvarila sta si družino, imata tri otroke, ob Andreju še Mariana (Marjana) in Luciano (Lucijano). Tudi njih sta naučila slovenščine: "Slovenski jezik sva otrokom želela predstaviti enako, kot so nam ga predstavili nama. Pogovarjamo se slovensko, ko pa je tema drugačna, kot sta recimo nogomet ali šport nasploh, govorimo argentinsko. Domači jezik je slovenščina."

Kljub vsemu so Slovenci v Argentini predvsem del argentinske skupnosti. "V slovenski skupnosti delujemo ob večerih in za vikend, v prostem času. Ob sobotah je zjutraj je slovenska osnovna šola, to otroci obiskujejo ob argentinski šoli, kamor hodijo čez teden. Ob sobotah popoldne pa dijaki hodijo v srednješolski tečaj. Tam tudi poučujem, pred leti sem poučevala petje v osnovni šoli v domu San Justo, tukaj deluje Balantičeva šola. Marko pa je kot otrok obiskoval slovenski Slomškov dom. V Buenos Airesu je sedem slovenskih domov," pojasnjuje Selanova. Ob tem Marko Vombergar ocenjuje, da je Slovencev v Argentini, ki se tako opredeljujejo, morda tri tisoč, takšnih, ki redno hodijo v domove ali k nedelji maši. pa je nekaj sto. "Veliko ljudi že ni več tako aktivnih, sledijo dogajanju, a ne hodijo v slovenske domove, srečamo se le nekajkrat na leto," pravi. In doda, da je na delovanje skupnosti vplivala tudi pandemija: "Dejavnosti skupnosti so ukinjene, nimamo proslav, pouk deluje na daljavo in skupnost zaradi pandemije trpi."

Zakonca Vombergar sta v Slovenijo potovala vsakih nekaj let, predvsem zaradi dejavnosti, v katere sta bila vključena, zadnja leta, odkar sin Andres nogomet igra v Evropi, je družina v Sloveniji vsako leto. "Pevski zbor prihaja na turnejo v Slovenijo, Andrejka je bila tukaj tudi s slovenskimi maturanti, fantje v Argentini pa imamo tudi nogometno ekipo in vsaka tri leta organiziramo turnir med izseljenci po svetu, takrat se tri tedne družimo v Sloveniji. Andrej je bil z nami pri dvanajstih letih na turnirju v Sloveniji, že takrat je z nogometom potoval po Evropi," v šali pove Marko. Doda, da je takrat v ekipi Slovencev iz Argentine igral tudi Lucas Horvat, zdaj nogometaš Aluminija, ki je po turnirju ostal v Sloveniji in si tukaj ustvaril družino: "Pred prihodom v Slovenijo Lucas ni govoril slovensko, razumel je, zdaj pa že dobro govori slovensko."

Nekateri se vrnejo v Slovenijo

Vsako leto v Slovenijo iz Argentine prispejo mladostniki, ki obiskujejo srednješolski tečaj Rast. Letos bi morala priti na sončno stran Alp za en mesec že 49. generacija slovenskih maturantov, a je pandemija to preprečila. Andrejka bi jih spremljala kot profesorica slovenskega tečaja, pričakuje, da bo poletna šola izvedena maja. "Srednješolci v Sloveniji opravijo tečaj slovenščine, so v Ljubljani, ob tem pa obiščejo slovenske kraje, da vidijo, o čem so se učili vrsto let."

V času šolanja Selanove in Vombergarja je bilo dijakov okoli 30, zdaj jih je med 15 in 20. Rast podpira Urad za Slovence po svetu, s katerim imajo Slovenci v Argentini dobre stike, pravi Andrejka. Prav tako Slovenci prihajajo na obisk v Južno Ameriko: "Prišli so folklorne skupine, zbori, kakšni ansambli. Slovenci v Argentini so še vedno v stikih tudi s sorodniki v domovini." Markova brat in sestra sta se po študiju v Argentini preselila v Slovenijo, tudi zdaj se veliko ljudi v Argentini odloči za selitev iz Južne Amerike: "Veliko naših znancev se je že preselilo v Slovenijo ali katero drugo evropsko državo, ker je v Argentini že nekaj let kriza in se stanje nič ne izboljšuje. Če dobijo priložnost za delo, se cele družine odselijo."

Mama mu reče, naj uživa

Kako so v družini sprejeli Andresovo odločitev, da se odpravi v Slovenijo, k Olimpiji? "Imel je kar nekaj ugodnejših ponudb, a se nam je zdelo zelo dobro, da gre v Slovenijo. Šel je v okolje, ki ga pozna, razumel je jezik, zato se je hitro počutil kot doma. Tudi sedaj se v Ljubljani dobro počuti, kar je za športnika zelo pomembno. Vmes ga je pot odpeljala v Rusijo, a takšno je življenje športnika, takšen je ta poklic, o nekaterih stvareh ne moreš odločati," razlaga Marko. Vesel je, da je sin dobil novo priložnost pri Olimpiji. "Spremljamo ga, skušamo mu vlivati čim več športne energije," pravi o poti najstarejšega otroka Andreja. Prav tako razkrije: "Andreju mama vedno pred tekmo reče, naj uživa na igrišču." Starša sta bolj pomirjena, da je sin profesionalni nogometaš v Sloveniji kot v Argentini, kjer so navijači veliko bolj vročekrvni. Andres je namreč kot član moštva River Plate spoznal tudi dogajanje v enem največjih klubov v državi.

Vombergarjevi v Argentini nikoli niso bili diskriminirani: "Slovenci so tukaj zelo upoštevani, cenjeni so kot delavni in pošteni ljudje. Tukaj se ne čutimo diskriminirane: nihče nima nič proti, ko govorimo slovensko, marsikomu se to zdi lepo, pritiskov ni. Argentinci so odprti ljudje," pove Marko.

V pogovorih z Maradonovim agentom

Nekaj tednov je minilo od smrti Diega Maradone. "Maradona za večino ostaja idol. Veliko je dosegel v nogometu, a življenje gre naprej. Na televiziji se zdaj govori o Maradonovih ženah in otrocih ter o njegovi zapuščini, to so osrednje teme. Po televiziji so se ob njegovi smrti predvajale le oddaje o njem, nič drugega ni bilo na sporedu, odpovedali so filme, nadaljevanke, običajne oddaje. Posvečali so se le Maradoni, tudi po celo noč," se spomnita sogovornika. Andres je star 26 let in se Maradonovega igranja nogometa ne spominja prav dobro, je pa z njim vseeno povezan, kot zanimivost razloži Marko: "Preden je Andrej odpotoval v Slovenijo, od koder je dobil ponudbo, ga je hotel imeti pod svojim okriljem Jorge Cyterszpiler, prvi Maradonov agent, ki ga je odpeljal v Evropo, k Barceloni in Napoliju. Morda je imel za Andreja dobre ponudbe, a smo želeli, da gre po mirnejši poti. Bili smo tudi na enournem sestanku z njim, predstavil nam je, kakšne bi lahko bile ponudbe za Andreja, to je bila za nas velika zadeva. Kmalu zatem je Jorge Cyterszpiler storil samomor, imel je osebne težave. Potem smo izgubili stike tudi z njegovo skupino agentov." Kdo je Mladenu Rudonji predstavil Vombergarja? "V Slovenijo je prišla vest o Andreju in njegovih golih, vse to smo imeli posneto. Rudonja je prišel v Argentino, gledal ga je na tekmah, predstavil nam je ponudbo in takoj smo bili za, hitro smo se dogovorili. Z Andrejem sem šel v Slovenijo, da smo vse skupaj potrdili," nam je dejal Marko Vombergar, ki je sina Andresa spremljal tudi v Španiji, ko je zaigral v dresu slovenske reprezentance proti mladi reprezentanci Kitajske. "Upam, da bo še naprej dobro igral in še kdaj oblekel dres Slovenije. Vse možnosti za to ima," sklene oče napadalca zmajev.