Uroš Gramc
Koliko je še do vrha, vprašam kolesarja, ki po strmi gozdni, planinski poti odbrzi mimo mene. "Okrog 300 metrov," pravi, ko pogleda na števec, že malce podoben manjšemu računalniku. Hja, ne prav malo, si mislim, ker že poznam to "mountainbikersko" govorico. Kar sem prej le slišal, sem v Avstriji, na kolesarski progi pod imenom Stoneman Taurista, doživel. Skoraj tri desetletja, toliko pač že traja moje prijateljevanje s kolesom, smo se o turah pogovarjali v dolžinskih merah, a v gorski različici to menda že dlje časa počno z višinskimi. In teh v salzburškem hribovju, poznanem po zimskošportnih središčih Obertauern, Flachau, Altenmarkt ..., ne manjka.
Kamniti mož je doma v petih državah
Stoneman ali trikrat na Areh
Evropski kamniti možje so si precej podobni, če odštejemo asfaltnega Miriquidija na Češkem in v Nemčiji, ki je z 290 kilometri za pol daljši od drugih. Je pa ta tudi v gozdni verziji, naštete imajo v povprečju od 120 do 160 kilometrov in 4500 metrov višinske razlike. Ja, pa smo spet tam - pri vožnji navkreber. Pred turo - ko sem potrdil, da dokaj redno kolesarim in da bi me to zanimalo -, so me vprašali, če zmorem vsaj 1200 metrov višinske razlike dnevno, kar bi bil neki minimalni pogoj. To pomeni, če bi šel iz Hoč do Areha tri dni s kolesom zaporedoma? Hja, bi moral imeti kar dober razlog, kar pa tridnevni izlet je, ni slaba ideja.
Vožnja po neasfaltiranih poteh je še malce bolj naporna, a izziv je prevelik, da bi ga zavrnil. Avstrijski Stoneman na 123 kilometrih med tisočakom in dvema nadmorske višine ponuja tri zelo zahtevne vzpone: iz Flachaua, ki ga več ljudi pozna v zimskem času, je na vrh hriba na Griessenkar po cesti, speljani po smučišču, 8,5 kilometra in 834 metrov višinske razlike (v povprečju 10-odstotni naklon), na Rossbrand, ki ponuja izjemno panoramo na vse strani neba, je na 9,7 kilometra 850 višinskih metrov (8,7 odstotka), najstrmejši pa je trikilometrski odsek s 372 metri na Oberhütte (12,5 odstotka). Slednjega zmorejo le najboljše pripravljeni, kot je bil v naši družbi avstrijski vodič Benjamin Karl.
Olimpijec omaga, ko niti elektrika ne pomaga
Je ime kaj znano? Če kdo, bi se spodobilo, da tak klanec zmore olimpijec, dobitnik srebrne in bronaste medalje ter štirih zlatih na svetovnih prvenstvih, treh kristalnih globusov ..., pa četudi izhaja iz drugega športa. Benjamin Karl je tekmec naših deskarjev na snegu, Žana Koširja, Roka Marguča in Tima Mastnaka, in ambasador Stonemana Tauriste. Na švicarskem mu je menda le malo zmanjkalo, da bi ga odpeljal v enem dnevu, domačega je večkrat odpeljal po odsekih, nam je povedal. "Včasih sem se na zimsko sezono poleti pripravljal le na kolesu. Tudi kakšno dirko kdaj odpeljem," nam je med sopihanjem proti planinski koči razlagala avstrijska deskarska legenda. Ki se je potem izgubila v daljavi, odpeljala proti … Cortini d' Ampezzo. No, ne ravno, pri gorski koči Oberhütte nas je počakal 31-letnik, do Italije in olimpijskih iger leta 2026 namerava vztrajati na deski.
Poletje v Obertauernu nasprotje zime
Ne spodbujajo in ne promovirajo kolesarjenja z dodatnim pogonom, nam je dejala Andrea Rohrbacher iz turistične pisarne v Obertauernu, a odganjajo in preganjajo jih tudi ne. In pomoči ne spregledajo, ko jih vpišejo na seznam uspešno opravljene ture na spletu, strelo jim dodajo ob imenu. Šele v drugem letu delovanja je pot, po kateri se je uradno zapeljalo že skoraj 7000 kolesarjev. Največ si jih celotno krožno turo, ki je dobro označena in na kateri se praktično ni mogoče izgubiti, zastavi za dva dni, in osvoji srebrnega Stonemana, se pa najdejo tudi pogumneži, ki so jo v le enem, letos je bilo zlatih kamnitih mož že skoraj 400. A tri dni je ravno prav, če hočeš imeti še kaj od popoldnevov. Predvsem sprostitev, počitek na soncu kje v naravi najbolj prija. Možnosti je obilo. Kdor pričakuje turistični vrvež kot v zimskem času, se pošteno moti. Poletje je pravo nasprotje, med večernim sprehodom po Obertauernu srečaš le člane benda The Beatles. Leta 1965 so tam snemali film Help, 50. obletnico dogodka pa so označili s skulpturami slavne četverice. Njihove glasbe sicer ni slišati, takšna tišina se spusti nad vasico, da odmevajo zvonci krav med pašo na pobočjih, ki so v hladnejšem delu leta smučišče.
