Avtoštoparski rekorder: Na cesti me poberejo le najboljši ljudje

Nekega dne je srednješolec Miran Ipavec zamudil avtobus do 20 kilometrov oddaljene Nove Gorice in odkril - avtoštop. Danes, 35 let kasneje, je za njim skoraj 500 tisoč preštopanih kilometrov, trije svetovni rekordi, napisana knjiga in šest uspešnih izvedb avtoštoparskega muzeja. Vmes pa še uspešna kariera podjetnika in lokalnega politika, med drugim je bil župan Kanala ob Soči, a tudi v tem obdobju je pogosto stal ob cesti z dvignjenim palcem.
Svoja potovanja vestno beleži. Za začetek samostojne štoparske kariere, pri kateri ne upošteva tistih občasnih štopanj v šolo, šteje 14. september 1984, ko se je odpravil v Milano na koncert legendarnega Queena. In potem kar nadaljeval ...
"Trgal sem grozdje v francoski Savoji, se dvakrat ustavil v Teizeju, verskem središču za mlade, spal pod pomarančami v Španiji, pomagal Emmausu v Maastrichtu ... Preštopal sem dobrih 8000 kilometrov ter se v eni najhujših zim 12. januarja 1985 vrnil domov. Z znanjem dveh novih jezikov na podlagi že dveh." Učenje jezikov je še ena njegova strast. "Opravil sem izpite o aktivnem znanju angleščine, italijanščine, francoščine in španščine. Z obiskovalci muzeja in na potovanjih pa se lahko pogovarjam v sedmih jezikih."

Za malo denarja velik izkupiček

Za vso to pot je porabil le nekaj manj kot 200 evrov, zatrjuje Miran. Nekoč se je res štopalo predvsem zaradi varčevanja, danes pa ni več tako drago potovati, z javnim, pa tudi zasebnim prevozom se da priti naokrog po sprejemljivi ceni. Zakaj bi torej čakali ob cesti z dvignjenim palcem, odvisni od dobrega srca neznancev?
"Res se da danes potovati po svetu brez veliko truda, a zato je tudi 'izkupiček' takih potovanj veliko manjši," trdi Miran. "Vsak štopar ima svoj motiv za to početje. V prvi vrsti spoznavanje tujih dežel in krajev na poceni način. Mnogim je pomembno komuniciranje v tujih jezikih, spet tretji, med katere sodim tudi sam, radi spoznavajo različne ljudi, njihove običaje, kulturo, poklice, vere, prepričanja ... Tega pri nobenem letalskem ali kakem drugem prevozu ne moreš spoznati."

Če bi se bal, bi raje ostal doma

Pa nevarnosti? Že nekoč, ko se je svet zdel veliko varnejši, so nas starši svarili, naj nikar ne prisedamo v avto k neznancu, danes se mnogim zdi povsem nepredstavljivo, da bi to naredili. Kaj pa pravi Miran Ipavec - je nevarno ali ni? "Če bi mislil, da je nevarno, bi raje ostal doma. Vsekakor je planinarjenje bolj nevarno, potapljanje in kolesarjenje tudi. Sploh pa statistika pravi, da največ ljudi umre doma v svoji postelji, torej - čim dlje od doma! Slabih izkušenj praktično nimam. Sem kdaj srečal koga s pištolo, včasih je kdo zakinkal za volanom, kdo drug pokazal, kako gre njegov avto 280 kilometrov na uro ... Neprevidni vozniki mi nikakor niso všeč, a treba je vedeti, da pomeni 482.800 kilometrov, kolikor sem jih preštopal, več kot dvanajst krogov okoli sveta, in tudi če bi vozil svoj avto, bi na taki razdalji naredil kakšno neumnost."

Avtoštop za rekorde

Za potovanje na štop se navadno odločajo ljudje, ki niso v stiski s časom in jim ni pomembno, kdaj bodo prišli na cilj. Ali pa cilja sploh nimajo izbranega, gredo tja, kamor je namenjen njihov voznik. Obstaja pa tudi tekmovalni avtoštop.
"V Evropi je veliko avtoštoparjev, ki tekmujejo, kdo bo prvi prišel iz enega kraja v drugega, recimo iz Amsterdama v Ljubljano. Nekaj pa nas je tudi takih, ki tekmujemo s časom. Velik avtoštopar je Rus Aleksej Vorov, ki ima za sabo 2,060.000 preštopanih kilometrov, v 500 urah je prišel okrog sveta. Sam sem po Evropi znan kot lovec na države. Za 'svetovne rekorde' štejejo mojih 10 držav v enem dnevu, 31 držav v 10 dneh ter 42 držav v 20 dneh in 17 urah. Pri takih podvigih je treba uporabiti vse izkušnje iz preteklosti, poznavanje cestnega omrežja, državnih mej, tujih jezikov, skratka stalno moraš biti v akciji, ni premora in omahovanja."