(FOTO) Slovenski paviljon na Expu v Dubaju: Lebdeča gozdna oaza nad puščavskim peskom

Zvezdana Bercko
28.03.2021 04:50
Izbrana rešitev družbe Magnet Design za paviljon v treh etažah predstavlja Slovenijo kot zeleno oazo v Evropi in, v času razstave, tudi v puščavi. V arhitekturo prenaša kompozicijo treh naravnih elementov: vode, gozda in lesa oziroma ribniškega sita.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Paviljon Slovenijo predstavlja kot zeleno srce Evrope na pomembnem vozlišču Evrope in povezuje tri elemente: vodo, gozd in les. Foto: Mateja Jordović Potočnik
Mateja Jordović Potočnik

Slovenski paviljon na svetovni razstavi Expo v Dubaju, ki sta ga v projektantskem in arhitekturnem biroju Magnet Design zasnovala arhitekta Robert Klun in Sandi Pirš, vzbuja pozornost in občudovanje strokovne javnosti po vsem svetu. Že oktobra lani je Magnet Design zanj prejel nagrado Architecture Master Prize. To je nagrada, ki jo komisija, v kateri so svetovno najbolj priznana imena arhitekture, podeljuje izjemnim kreativnim in inovativnim idejam s področja arhitekture in oblikovanja s celega sveta. Pred nekaj dnevi pa so dobili še eno, mednarodno arhitekturno priznanje Going Green Global - GGG Awards. "Priznanje biroju in našim projektom, ki so naravnani trajnostno, s skrbjo za zdravo in srečno prihodnost ter inovativnost prostora, nas nagrajuje z več zornih kotov. Projekt, ki pooseblja naš koncept razmišljanja in dela in smo ga zasnovali v našem biroju Magnet Design (ob sodelovanju arhitektov Roberta Kluna in Sandija Pirša), je posebna nadgradnja. Našo vizijo Slovenije, sporočil subtilnega prepleta lesa, gozda, vode in ribniškega sita, smo uspešno prenesli v dežele Bližnjega vzhoda in predstavili Slovenijo," so sporočili iz biroja.

Svetovno razstavo Expo bi morali v Dubaju odpreti že 20. oktobra lani, vendar so jo zaradi pandemije preložili za leto dni, potem ko so k temu predlogu, s katerim se je strinjala tudi Slovenija, dobili soglasje dveh tretjin držav članic Mednarodnega urada za razstave. Expo bo tako potekal od 1. oktobra 2021 do 31. marca 2022, vendar še vedno z imenom Expo 2020. Pod sloganom Povezovanje idej za prihodnost se bo v Dubaju predvidoma predstavilo 194 držav. Slovenija želi na svetovni razstavi okrepiti prepoznavnosti zelene turistične destinacije, to je bilo tudi osnovno navodilo natečaja za slovenski paviljon, ki ga je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo razpisalo v začetku leta 2019. Na natečaju je bila izbrana rešitev družbe Magnet Design za paviljon v treh etažah, ki predstavlja Slovenijo kot zeleno oazo v Evropi in, v času razstave, tudi v puščavi. Paviljon že stoji, zgradili sta ga podjetji Riko in KTNK samostojnega podjetnika Andreja Kotnika.

Lesena in trajnostna zasnova objekta zagotavlja najkvalitetnejšo mikroklimo. Foto: Mateja Jordović Potočnik
Mateja Jordović Potočnik

Vodna preproga in lebdeči gozd

V studiu Magnet Design pojasnjujejo, da so se ob pripravi idejnega osnutka paviljona spraševali, kako se veseliti preboja Slovenije v svet skrivnostnega peska in oaz, ki burijo domišljijo. Kako povezati ravni in koncepte, ki zažarijo šele ob pronicljivem nizanju nasprotij? Izhajali so iz dejstva, da je Slovenija zeleno srce Evrope na pomembnem vozlišču Evrope. Zaradi naše lege in zgodovine, ki prepleta klenost slovenstva z močno identiteto in smislom, so tega prenesli v arhitekturo in zasnovali čudovito kompozicijo treh naravnih elementov, ki so del naše nravi: vode, gozda in lesa oziroma ribniškega sita. Nastal je trajnostni projekt Smart Green Experience oziroma pametna zelena izkušnja.

Sence, ki se igrajo, ustvarjajo živost paviljona. Foto: Mateja Jordović Potočnik
Mateja Jordović Potočnik

Snovanje idejne zasnove so v Magnet Designu pričeli s temeljitim proučevanjem lokacije, saj je Dubaj zaradi klimatskih razmer, v katerih se izmenjujejo vročina in mraz, suša in vlaga, izredno zahteven za gradnjo. Sestavljanje tehničnih, arhitekturnih in vsebinskih nivojev objekta, ki ima v osnovi izhodišče trajnosti in zeleno gospodarstvo, pa je bilo zares zahtevno in kompleksno.

Prvi nivo paviljona je vodna preproga, ki kot osnova izpostavi Slovenijo in vse naše vodno bogastvo. Vodna preproga naravno hladi celotno območje in s kroženjem vode vabi obiskovalce k prijetnemu spoznavanju našega habitata. Vodni sloj simbolično izpostavi tudi "ogledalo časa", ki je ogledalo vseh nas. V zrcaljenju naših podob se čas ustavi. Obiskovalce vabi, da vsak naredi premislek o sebi, o lastnih podobah in o tem, kar izžareva za druge.

Vse te podobe objame slika lebdečega gozda, ki je simbolno prikazan kot zeleno srce Evrope. S tem so avtorji opozorili, da je kar 60 odstotkov površine Slovenije pokrite z gozdom, in izpostavili les kot močan gradnik naše identitete. Dvignjeni gozd ustvarja občutke krošnje in sence, s čimer pričara avtentično izkušnjo gozda nad puščavskim peskom.

"Sestava gozda je posebna zlasti zaradi arhitekturnega in mikroklimatskega okolja, ki posledično nastane. Zelenje je vsajeno v posebne mokre izolativne plošče, ki zagotavljajo neverjetno zaščito pred vročino tako okolici kot objektu samemu oziroma v objektu samem. S celotno zeleno arhitekturno zasnovo ustvarimo pogoje za posebno naravno klimo, ki se v prepletu vode in rastlinja ustvarja samodejno. Ker je zasnova objekta lesena in trajnostna, zagotavlja najkvalitetnejšo mikroklimo. Zelenje je lokalno rastlinje, ki smo ga skrbno izbirali z lokalnimi strokovnjaki," pojasnjujejo v Magnet Designu.

Impresija fatamorgane

Preko elementov vode in gozda pa je napet leseni parazol oziroma sito, s katerim se je arhitekt Robert Klun poklonil svojim prednikom, ki izvirajo iz Ribnice. Ribniško sito je bilo prvi izvozni artikel Slovenije, ki je že pred 400 leti ponesel glas o našem gospodarstvu v svet. "Postavimo ga na jug, tako da kot parazol še dodatno zaščiti pred vdorom vročega arabskega sonca. S tem ustvarimo subtilen ambient senc, ki se v vsakem trenutku igrajo in ustvarjajo živost paviljona. Paviljon se, tako kot impresija fatamorgane, premika. Za tla smo povsod predvideli slovenski marmor in granit, ki še dodatno nadgradi slovensko zgodbo, podpre slovensko gospodarstvo in je kot material zelo priljubljen na vseh svetovnih prestižnih projektih."

Ribniško sito, postavljeno na jug, kot parazol ščiti paviljon pred vdorom vročega arabskega sonca. Foto: Mateja Jordović Potočnik
Mateja Jordović Potočnik

"Vsekakor nam je v krvi biti inovativen, biti blizu naravi in prav vsi naši projekti težijo k razvoju zdravih ambientov," pravi arhitekt Robert Klun, ustanovitelj projektantskega in arhitekturnega biroja Magnet Design, ki ima arhitekturo in oblikovanje že v genih. "Odkar pomnim, smo v našem domu imeli obrtno delavnico in prijatelje arhitekte ter oblikovalce. Oče je začel oblikovati in izdelovati oblazinjeno pohištvo Klun. Sam sem že kot deček veliko časa preživel v delavnici, občudoval procese dela, odnose in se naučil šivati, oblikovati, kreirati in spoštovati materiale ter jih preoblikovati. Že v času študija, pred letom 2000, sem začel razvijati modularne sisteme in sodobno arhitekturo v naravnih materialih." Danes vodi dve podjetji, družinsko podjetje Oblazinjeno pohištvo Klun in projektantsko-arhitekturni biro Magnet Design, ki se močno vpenja v širša družbena vprašanja prihodnosti prostorov. "Verjeti v mlade, verjeti v boljši jutri, je naše poslanstvo in arhitektura je tisti medij, ki nas vse spremlja, ki ne laže. Na dolgi rok pa pokaže, kdo smo in kaj znamo."

Robert Klun: "Arhitektura je tisti medij, ki na dolgi rok pokaže, kdo smo in kaj znamo." Foto: Mateja Jordović Potočnik
Mateja Jordović Potočnik

Rekordni (po)pandemični Expo

Svetovna razstava, ki že od leta 1751 združuje znanje, ustvarja poslovne priložnosti in išče odgovore na izzive človeštva, bo prvič potekala v eni od arabskih držav. Expo 2020 v Dubaju že velja za rekordnega, saj bo na njem sodelovalo največ držav doslej, skupno 194. Slovenija se bo na Expu predstavila z enim od 83 samostojnih paviljonov. Ob lastnih bo slovenski paviljon gostil tudi vsebine EU, saj unija na Expu tokrat ne bo imela svojega lastnega paviljona. Dodatna pozornost se zato Sloveniji obeta v luči dejstva, da bo v drugi polovici letošnjega leta, tudi v času začetka Expa, predsedovala Svetu EU.

"Expo 2020 prihaja ob najboljšem času. Boljše priložnosti za to, da slovensko znanje in storitve uvrstimo na nove trge, letos in v prihodnjih letih ne bo," je januarja ob odprtju paviljona dejal minister Zdravko Počivalšek.

Pri zasnovi paviljona so izhajali so iz dejstva, da je Slovenija zeleno srce Evrope na pomembnem vozlišču Evrope. Foto: Mateja Jordović Potočnik
Mateja Jordović Potočnik

Generalna direktorica razstave Expo 2020 Rim bint Ibrahim Al Hašemi pa pravi, da izbruh novega koronavirusa ni prinesel le prestavitve dogodka za eno leto, temveč tudi dodatne logistične izzive, povezane pretežno z ukrepi za zagotavljanje zdravja in varnosti.

Zagotovila je, da pripravljajo različne scenarije glede na možno epidemiološko sliko, s čimer želijo obiskovalcem v vsakem primeru zagotoviti najboljšo izkušnjo. "Bolj kot število obiskovalcev nam je pomembna njihova izkušnja. Trdno sem prepričana, da bo program z različnimi zanimivimi temami pritegnil veliko pozornosti," je dejala.

Prepričana je, da so teme Expa - trajnost, mobilnost in priložnosti - po izbruhu pandemije pridobile še več pomena. "Pokazalo se je, kako nujno je povezovanje teh področij," je dejala. Zagotovila je, da vsebine v svojem jedru ostajajo enake, pandemične izkušnje pa jih lahko naredijo še bolj zanimive.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.