Mlečni zobje so kot svetilniki, ki vodijo stalne zobe na poti do njihove končne destinacije. Po določenem času se začnejo majati in izpadejo, ker jih med izraščanjem izrinejo stalni zobje. Mlečni zobje imajo krajše korenine in niso tako močno zasidrani v kosti kot stalni zobje, katerih korenine so precej daljše. Izguba mlečnega zoba, sploh prvega, je za otroke neke vrste iniciacija, obred prehoda. Čeprav otrokom običajno izpadejo vsi mlečni zobje, se včasih vendarle zgodi, da kateri od njih ostane na svojem mestu in ga ne zamenja stalni zob; običajno se ta sploh ne razvije. V povprečju se v razredu pri enem ali dveh otrocih (oziroma šestih odstotkih otrok) ne razvije vsaj en stalni zob (tisti, ki jim ne zrastejo modrostni zobje, niso všteti). Že iz tega in tudi drugih razlogov je torej pomembno, da otroka naučimo lepo skrbeti za mlečne zobe. Zdravi mlečni zobje so ključen dejavnik zdravja in počutja v otroški dobi in nato tudi v odraslosti.
Tudi v mlečnih nastanejo luknje
Tako kot v stalnih zobeh lahko tudi v mlečnih nastanejo luknje. Luknje v zobeh so posledica zobne gnilobe oziroma kariesa, ta pa nastane zaradi rednega uživanja sladkih prigrizkov in pijač ter nerednega in nepravilnega umivanja zob. Če zobne gnilobe ne odpravimo pravočasno, lahko doseže zobno korenino. Včasih se tudi vname zobni živec, kar otroku povzroča hude bolečine. Tedaj se lahko zgodi, da morajo pri otroku dentalni poseg opraviti v splošni anesteziji. Ko je prisotno vnetje ali je luknja prevelika, je treba mlečni zob izdreti, kar lahko vodi k prenatrpanosti zob. Če mlečni zob izpade ali ga izdrejo, stalni zob pa še ni nared, da bi ga nasledil, praznino zapolnijo drugi zobje z obeh strani čeljusti. Zaradi pomanjkanja prostora utegne pozneje stalni zob skozi dlesen prodreti na nepravem mestu. V tem primeru bo moral otrok najverjetneje nositi zobni aparat.
Zobobol lahko, če ga ne zdravimo, močno vpliva na otrokovo zdravje in počutje. Otrokom z lepim in zdravim nasmehom gre v šoli bolje kot njihovim vrstnikom, ki imajo težave z zobmi. Otroci, ki velikokrat trpijo zaradi zobobola, premalo in slabo spijo, zato se v šoli pogosto težko zberejo in sodelujejo. Velikokrat tudi izostanejo od pouka. Slabo zdravje zob vpliva tudi na otrokov telesni razvoj. Otroci, ki jih večkrat boli zob, preskakujejo obroke ali jedo manj, kar lahko slabo vpliva na njihovo prehranjenost in rast. Znano je, da obstaja pri otrocih, ki imajo karies že na mlečnih zobeh, večje tveganje, da bodo imeli podobne težave tudi s stalnimi zobmi.
Zakaj mlečni zobje izpadejo
Izguba prvega mlečnega zoba je pomemben del odraščanja. Zobe potrebujemo, da lahko grizemo in žvečimo, kar nam omogoči, da uživamo različne vrste hrane in se torej zdravo prehranjujemo. Zobje nam pomagajo tudi pri govorjenju in izgovorjavi težkih besed. Hkrati vplivajo na rast čeljusti, harmoničen videz obraza in lep nasmeh. Ker jih tako zelo potrebujemo, začnejo rasti, že preden se rodimo. Na začetku jih še ne moremo videti, ker rastejo v čeljusti, pod dlesnijo. Prvi mlečni zobki pri otroku običajno pokukajo na dan okoli šestega meseca starosti.
Večini ljudi izraste dvajset mlečnih zob. To je naša prva garnitura zob. Med odraščanjem jih nato zamenjajo stalni zobje. Zadnji mlečni zob nam običajno izpade okoli dvanajstega leta starosti. Zobe poimenujemo po funkciji, ki jo opravljajo. Prva sprednja zoba (enka in dvojka) sta sekalca. Imata ostre robove za sekanje in grizenje hrane. Tretjemu koničastemu zobu (trojka) pravimo podočnik. Njegova naloga je trganje hrane. Sledita četrti in peti zob (štirica in petica), tako imenovana ličnika (premolarja), ki skupaj z velikim šestim, sedmim in osmim zobom (molarji) omogočata drobljenje in mletje hrane. Odrasli imamo tudi modrostne zobe, ki izrastejo šele v odrasli dobi.
Tega pogosto ne opazimo, toda nekako ob istem času, ko se nam začne majati prvi mlečni zob, nam hkrati začnejo zadaj v spodnji in zgornji čeljusti izraščati novi zobje. To so naši prvi stalni kočniki. Okoli šestega rojstnega dne začnemo v svojih ustih opažati in čutiti določene spremembe. Naši mlečni zobje so zaradi vsega grizenja in žvečenja, ki so ga opravili do tedaj, že precej obrabljeni. Poleg tega smo zrasli, zrasla so tudi naša usta in čeljust, kar pomeni, da je čas tudi za večje zobe.
Zobje ostanejo v ustih, ker imajo - tako kot drevesa - korenine, ki se oklepajo čeljusti. Zobne korenine so običajno dolge, njihova površina je gladka. Prvi in drugi zob imata običajno samo eno korenino, vsi drugi pa jih lahko imajo tudi po tri. Ob pravem času začnejo stalni zobje resorbirati korenine mlečnih zob, zaradi česar so te vse krajše, dokler večinoma ne izginejo, mlečni zob pa izpade. Kmalu za tem začne iz luknjice na mestu v dlesni, kjer je bil prej mlečni zobek, kukati novi stalni zob. Stalni zobje so lahko na začetku videti smešni - običajno so bolj rumeni, imajo več grbin in zarez in so seveda veliko večji. Imajo tudi precej daljše korenine. Tako so zgrajeni, ker morajo biti dovolj močni, da nam lahko služijo vse življenje. V veliko desetletjih z njimi namreč prežvečimo ogromno hrane.
Znaki, da ima otrok težave z zobmi
Otroci zobobol opisujejo in doživljajo drugače kot odrasli, toda obstaja nekaj znakov, na katere bi morali biti pozorni. Bodite pozorni, če vaš otrok:
• toži zaradi ostre, zbadajoče bolečine, neprijetnega občutka ali skelenja v zobu, včasih pa tudi zaradi bolečin v ušesu;
• se izogiba vroči, mrzli, sladki ali trdi hrani, ki jo mora dobro prežvečiti;
• obroke je dlje kot običajno;
• se pritožuje, da se mu hrana zatika za zobmi;
• čuti bolečine pri umivanju zob;
• zvečer težko zaspi ali se ponoči prebuja pogosteje kot običajno;
• je preveč utrujen, da bi sledil pouku;
• v šoli mu gre slabše;
• ima težave pri govorjenju in socializaciji;
• je bolj razdražljiv ali čemeren kot običajno.
Dobra novica je, da je mogoče pri otrocih težave z zobmi, kakor hitro jih prepoznamo, v večini primerov odpraviti ali vsaj uspešno obvladovati.
Obisk pri zobozdravniku
Otroka na prvi pregled pri zobozdravniku naročite, ko mu bo izrasel prvi mlečni zobek, vsekakor pa še pred prvim rojstnim dnevom. Zobozdravnik vam bo svetoval, kako pogosto naj otrok hodi na preglede, tudi če nima težav z zobmi. Zaradi rednih obiskov bo med pregledi bolj sproščen in bo v primeru težav zobozdravniku prej dovolil, da opravi svoje delo. Nobena skrivnost ni, da je nekatere otroke (in tudi odrasle) strah obiska pri zobozdravniku. Zato je pomembno, da starši majhnemu otroku zobozdravnika predstavijo v pozitivni luči.
Otroku nikar ne razlagajte svojih slabih izkušenj z zobozdravnikom
Naslednji nasveti vam bodo v veliko pomoč, ko boste svojega otroka pripravljali na njegov prvi pregled pri zobozdravniku in tudi na vse naslednje:
• uporabljajte pozitivne, otrokom prijazne izraze, ko govorite o zobozdravniku; otroku lahko denimo rečete, da je zobozdravnik "prijatelj zobne miške",
• izogibajte se izrazom z močnim čustvenim nabojem, kot je na primer "injekcija", saj lahko z njimi otroka prestrašite;
• otroku nikar ne razlagajte svojih slabih izkušenj z obiski pri zobozdravniku;
•poskrbite, da bo obisk zobozdravnika za otroka zabaven.
Na to, kar se bo dogajalo v ordinaciji, ga lahko pripravite tudi z igro vlog. Otrok naj bo pacient, vi pa zobozdravnik. Pokažite mu, kako mu bo zobozdravnik pregledal zobke, jih preštel in potipal. Pri tem uporabite otroške zobozdravniške inštrumente, ki jih lahko kupite v trgovini z igračami. Nato vlogi zamenjajta.
Morski pes ima manj težav
Ljudje dobimo dve garnituri zob, ker to najbolj ustreza našemu načinu prehranjevanja in rasti. Tudi živali imajo najprej mlečne zobe, ki jih pozneje zamenjajo stalni. Podgane svoje sprednje zobe uporabljajo za glodanje in grizljanje hrane, zato jim ves čas rastejo. Aligatorjem zrastejo novi zobje, kadarkoli je to potrebno. Tudi morskim psom se zobje nenehno obnavljajo. Dejansko jim na mestu, kjer en zob odpade, že v 24 urah zraste nov. Nekatere vrste morskih psov imajo za prvo vrsto zob tudi do sedem rezervnih in lahko tako v svojem življenju zamenjajo tudi do dvajset tisoč zob. Toda ljudje imamo samo dve garnituri zob, zato moramo res lepo skrbeti zanje. Veliko lahko storimo že s tem, da jih redno in vsaj dvakrat na dan umivamo ter uživamo čim manj sladkih pijač in prigrizkov.
Nega zob doma
Poleg rednih pregledov pri zobozdravniku je zelo pomembno, da začnemo otroka že zgodaj spodbujati k skrbi za ustno higieno in mu privzgojimo dobre navade glede nege zob - od zdravega načina prehranjevanja do pravilnega ščetkanja.
Pogovarjajte se z otrokom o zobeh in mu pojasnite, zakaj je pomembno, da lepo skrbi zanje.
Priskrbite mu mehko zobno ščetko, ki naj bo primerna njegovi starosti. Nato mu pokažite, kako pravilno ščetkamo zobe. Ščetkajte si zobe skupaj z njim, da bo videl, kako to počnete vi. Bodite njegov vzor in ga hkrati spodbujajte.
Dovolite, da se otrok pri ščetkanju zob zabava. Umivanje zob spremenite v igro, ki se je bo veselil vsako jutro in večer. Lahko mu denimo priskrbite zobno ščetko v obliki njegovega priljubljenega pravljičnega junaka ali uvedete sistem nagrajevanja.
Priporočljivo je, da otroci, starejši od 18 mesecev, uporabljajo zobno pasto s fluorom. Do te starosti naj si zobe umivajo samo z vodo. Ob prvi priložnosti se z zobozdravnikom posvetujte, katera zobna pasta bi bila za otroka najbolj primerna.
Starše, ki imajo težave z zobmi, utegne skrbeti, da bo enaka usoda doletela njihove otroke. Toda kot otrokov starš ali skrbnik lahko vplivate na oblikovanje njegovih navad in odnosa do skrbi za ustno higieno ter s tem poskrbite, da ne bo imel težav z zobmi niti v otroštvu niti v odrasli dobi.
- Arosha Weerakoon je splošna zobozdravnica, predavateljica in doktorska študentka na Univerzi v Queenslandu.
- Mihiri Silva je otroška zobo- zdravnica, predavateljica in postdoktorska študentka na melbournski stomatološki fakulteti pri Murdochovem otroškem raziskovalnem inštitutu.
