Lani sem v predpustni kolumni smelo in veselo zapisala, da me na pustovanja za odrasle ne bo. No, usoda je hecna stvar. Seveda sem še isti vikend končala na - pustovanju za odrasle. V skupinski maski. On mi je to sporočil približno v četrtek, kar je odlično, če imaš pustovanja približno tako rad kot vampe. Zdirjala sva v najbližjo trgovino s kostumi, se zahvalila bogu Zadnji Trenutek, da so imeli zapovedane kostume faraona in nekaj kot Kleopatra. Sicer v XXL-izvedbi, kar se je izrodilo v to, da je on v bistvu izgledal kot prvi od svetih mož, jaz pa sem se skoraj prepičila v ikebano s kakimi 156 zihercami, ampak okej, je šlo skozi. K sreči na pustovanjih tam po 11. uri sploh nihče več ne ve točno, kaj se dogaja.
Ampak zdi se, da se letos več ljudi ukvarja z zaščitnimi maskami za obraz kot maškaradami. Če so nekoč v sezoni virusov, ki napadajo sluznice, obiskovalci bolnišnic podeljene zaščitne maske tlačili v žep, ker bo prav prišlo "za pusta", je streznitveni refleks letos, kot kaže, dobil zagon. Naenkrat je vzniknila panika, ker se mask ne da "res nikjer" kupiti. No, v Mariboru jih v lekarnah še imajo, panika je odveč. Pa tudi maske so v večini primerov, ko bi se želeli z njimi zaščititi - odveč, lahko so tudi škodljive, če jih ne uporabljamo pravilno. Ampak okej, kakor kdo, če je nekomu imeti pol obraza prekritega z masko, fajn, če se počuti tudi malo "in" in doktorsko, naj jo nosi. Mene je pri vsem tem bolj strah, da bomo nekoč obsojeni nanje.
Zrak v mestu je bil kar dolgo obdobje v januarju že tak, da bi si zvečer najraje čez nos navlekla dve maski. Naša stara polpremičnina (beri 14-letna mešanka s popuščanjem kolkov) se počasi vleče po grmovju med hišami, jaz pa imam ves ljubi čas na svetu, da vohljam gostoto iz okoliških dimnikov. In vonj je mestoma hudo kemičen, saj vsi poznamo tisti specifični vonj, ki nas objame, ko stopimo v trgovino z robo azijskega izvora. Trgovine, v kateri so vsi izdelki iz približno enake mase, pa naj gre za krilo, prt, žlico ali pepelnik? No, poleg vonja po skurjeni bukvi se vse pogosteje v našem domačem smogu pojavlja vonj po skurjeni plastični masi, ki je res nagravžen in še trikrat bolj obupen od tistega v trgovini. In včasih tako gost, da bi v njem brez težav lebdeli manjši ptiči, če bi se jim dalo. In če bi ne želeli v pljučih teh žlahtnih sestavin, navadne maske niso dovolj, potrebne so tiste, ki jih imajo delavci v lakirnicah, denimo.
Ampak nekaj mi pri vsem tem ne gre v glavo. Razumem, da je težko ponotranjiti podnebne spremembe, segretje za 3,0 stopinje Celzija, taljenje ledenikov, dvig morske gladine in spreminjanje vremenskih vzorcev, če pa je pozimi včasih mrzlo in poleti peklensko vroče. Številne krivulje in napovedi tudi niso nič prav določenega in otipljivega. Ampak če kuriš plastiko, zastrupiš zrak, ki ga dihamo vsi. Direkt iz dimnika pred vrata. To je zelo očitno in jasno. Težko je opravičiti sprenevedanje, čeprav je seveda težava tudi tu večplastna, h gostoti zraka prispevajo tudi industrija, promet ... Ergo, čez nekaj let bomo maske nosili zunaj zaradi slabega zraka, notri zaradi novih in starih virusov? Zračiti pa bo itak prepovedano? Morda se zdi, da pretiravam, a zgodbe iz Azije so strašljive. Le premožnejše družine si lahko privoščijo poslati otroke v kampuse, izolirane s plastiko in s strašanskimi filtrirnimi sistemi. Ostali pač dihajo, kar jim mesto ponudi. Toda Kitajska se s težavo ukvarja, jo ureja, pri nas neke hude zagnanosti pri tem početju ni videti.
Sicer letos pust nima kaj prida preganjati, ker imamo že od decembra pomlad, ampak dokler bodo maske omejene na pustni čas, so zadeve še kar vzdržne.
