Bi v javnosti morali nositi zaščitne maske? O tem ni enotnega mnenja. V Franciji je vlada nošenje mask najprej zapovedala, a je zdaj to spremenila: uporaba mask je obvezna le še v javnem prometu, šolah, trgovinah in lekarnah. Britanska vlada medtem še preučuje dokaze, ali so maske učinkovit ukrep, v tem času pa je nošenje mask le priporočeno. Tudi škotska vlada ljudem priporoča, da si na javnih mestih pokrijejo obraz.
Medtem so v Michiganu varnostnika ustrelili in ubili zaradi spora o nošenju maske v trgovini. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ni izdala priporočila za uporabo mask v javnosti, razen za ljudi, ki skrbijo za obolele s covidom-19. Ta neskladnost o skrbi za javno zdravje pa vnaša zmedo. Zakaj nekatere vlade svojim državljanom priporočajo ali zahtevajo nošenje mask, druge pa tega ne storijo, in zakaj se priporočila nenehno spreminjajo? V ospredju je napetost med dvema svetovnima principoma o javnem zdravju, ki se nenehoma izmenjujeta: načelo učinkovitosti in previdnosti.
Načelo učinkovitosti
Temeljna vrednota vsake javne zdravstvene organizacije je, da ne škodi ljudem, ki jih je dolžna varovati. Če je skupnost ogrožena, ima vlada dolžnost, da priporoči ukrepe, a ti ljudem ne smejo škodovati, biti morajo najmanj škodljivi. Če država sledi načelu učinkovitosti, bo vlada le priporočila ukrepe, za katere vedo, da so učinkoviti. Težava pa je, ker še vedno ne vemo zagotovo, ali nošenje mask prinaša koristi. Ali morda celo več škode? Se lahko ljudje zaradi mask obnašajo bolj tvegano - misleč, da jih te ščitijo, se z maskami več družijo in si rok ne umijejo tako pogosto? WHO zaradi teh razlogov nošenja mask v javnosti ne priporoča: "Za zdaj ni dovolj dokazov za nošenje (zaščitnih ali higienskih) mask pri zdravih ljudeh v širši skupnosti." Pri tem se dosledno drži načela učinkovitosti - kot se ga je tudi vedno v preteklosti. Vlada Velike Britanije in Britanska nacionalna agencija za javno zdravje od tega načela očitno neradi odstopata.
Načelo previdnosti
Zakaj torej nekatere vlade priporočajo uporabo mask? Najverjetneje prav zaradi načela previdnosti. Pri skrbi za javno zdravje ta princip narekuje, da moramo v primeru ogrožanja zdravja ljudi sprejeti ukrepe, da grožnjo vsaj delno obvladamo. Z upoštevanjem tega načela bo vlada priporočila ukrepanje glede na vrsto nevarnosti za zdravje, če obstajajo vsaj delni dokazi o učinkovitosti določene zaščite - torej, če pogoji učinkovitosti niso izpolnjeni. V tem primeru obvelja ideja, da je bolje narediti nekaj kot nič. To načelo uporabljajo nekatere humanitarne in javne zdravstvene organizacije pri svojem odzivu na močno onesnaženost zraka, na primer med izbruhom vulkana in velikimi požari. V teh primerih je prav tako le malo dokazov, da so ljudje z uporabo mask učinkovito zaščiteni.
Nicola Sturgeon, škotska premierka, je priznala, da je dokazov o učinkovitosti mask res malo, a dodala, "da je nekaj prednosti, če nosimo masko, ko vstopimo v zaprt prostor, kjer se srečamo z mnogimi drugimi ljudmi in kjer je težko upoštevati priporočeno razdaljo".
Britanska vlada je pod velikim pritiskom, da sledi Škotski. Sadiq Khan, župan Londona, je pozval ljudi k uporabi maske, zato se mediji vsak dan sprašujejo, zakaj se vlada ne odloči, da bi priporočila uporabo zaščitnih mask na javnih mestih - morda ne želijo priporočiti tako poceni ukrepa, za katerega se zdi, da je v nekaterih državah, kot sta Vietnam in Južna Koreja, pomagal pri obvladovanju pandemije.
Ponekod obvelja ideja, da je bolje narediti nekaj kot nič
Pravična razdelitev
Poleg etičnih argumentov glede načel učinkovitosti in previdnosti pa se postavlja tudi vprašanje, ali je pri priporočilu, naj vsi nosijo maske, mogoče, da jih tisti, ki jih najbolj potrebujejo, zaradi porabljenih zalog ne bi mogli več kupiti. Zlasti skrbi dejstvo, da zdravstveni delavci in zaposleni v osnovnih panogah ne bi mogli kupiti potrebne količine zaščitnih mask za svoje potrebe in za vse zaposlene.
Če torej britanska vlada ali WHO izdata priporočilo o uporabi zaščitnih mask v javnosti, lahko pričakujemo, da je tukaj mišljena uporaba higienskih mask, tudi mask domače izdelave in ne medicinskih mask, saj s tem ohranimo zaloge za nujne potrebe, čeprav raziskave o učinkoviti zaščiti tekstilnih mask še niso opravljene.
Za obe načeli imamo več dobrih argumentov, če nam pri tem ni treba skrbeti za zalogo mask. Priporočilo, da ljudje v javnosti nosijo zaščitne maske, lahko daje občutek varnosti, a spremljati bi ga morala tudi informacija o potencialno omejeni učinkovitosti teh ukrepov in o pomenu umivanja rok in socialnega distanciranja.
Uporaba zaščitnih mask je del dileme, ki je v času pandemije vplivala na večino odločitev v javnem zdravstvu. Nimamo dovolj dokazov, da bi vedeli, ali je ta ukrep učinkovit. Na koncu pa lahko pritisk javnosti (in ne novi dokazi) vpliva na odločitev britanske vlade, ali bi morali ljudje v javnosti uporabljati zaščitne maske.
***
• Claire J. Horwell je profesorica na Durham University.
• Fiona McDonald je direktorica pri Australian Centre for Health Law Research, Queensland University of Technology.
