Množično športno prireditev Novoletni skok v morje je k morju znova pripeljal znani ironman in triatlonec Nino Cokan ter tokrat v Portorož privabil 445 kopalcev iz enajstih držav, ki so v mestu rož silvestrovali ali se vanj pripeljali z enim samim namenom - da prvi januar proslavijo s skokom v morje. Ne, morje ni še tako zelo mrzlo, da bi takšen skok vzbujal bolečine in nelagodje. S 13,5 stopinje Celzija je bila njegova temperatura povsem znosna. Glava je tista, ki pač zavrača vse, kar ni znotraj naše cone udobja, oblačen in meglen Portorož pa kopalcem ni ponujal dodatne spodbude. Dokler ni tam okoli 13. ure posijalo sonce ter ozračje napolnilo z lahkotnostjo in optimizmom.
"Organizator se zmeraj prvi poda v morje," zažari Nino Cokan, presrečen, da ljudje niso pozabili prireditve, ki je pred pandemijo imela že več kot 600 prijavljenih kopalk in kopalcev, ob tem pa še 6000 gledalcev. Prvega januarja leta 2017 se je pod težo obiskovalcev eden od lesenih pomolov celo začel udirati, vendar tako počasi, da so se lahko vsi pravočasno umaknili na varno. Organizatorji so zatem postali bolj strogi. Obiskovalci morajo ostati na obali, na pomol pa spuščajo le manjše skupine kopalcev - šele ko pridejo na kopno, so na vrsti naslednji pingvini, kot jih mnogi ljubkovalno imenujejo.
Na prvem dogodku jih ni bilo niti deset
Prvi nosilni hrbet Novoletnega skoka v morje je bil Gregor Hočevar, poudari Cokan, saj mu je Hočevar predal morsko štafeto. "Na prvem dogodku je bilo manj kot deset udeležencev, nakar je zadeva rasla in rasla. Ljudje potrebujejo izzive in ta je med njimi. Kdor pride, hitro ugotovi, kako zelo pozitiven dogodek je to. Lokacije so se menjale, ta v centru Portoroža pa je zagotovo najlepša in močno upam, da tukaj ostanemo," doda Cokan.
Kopalke in kopalci iz enajstih držav sploh niso dajali vtisa, da bi jih zeblo, ker jih tudi ni. Oblečeni v pisane kopalke so si pred skokom v morje dvigovali srčni utrip z vodeno animacijo, torej skakanjem, plesanjem in hitrim miganjem. Nakar je sledil odločen korak na pomol in hop v morje. Na noge, na glavo, z zanimivo koreografijo in zmagovalnim vzklikom. Odrasli ljudje so se spremenili v navihane, nasmejane otroke. Ponosne, da so si upali.
Ne prvič, temveč petič je prvega januarja v morje skočila Marinka iz Škofje Loke: "K tej prireditvi me pritegne njena posebna energija. Uživam v celotnem dogodku in komaj čakam na ta dan v letu." Pripeljala se je tudi Ana iz Ljubljane, ki je prireditev obiskala drugič. "Spomin na tisti prvi skok je še vedno tako dober, da sem se rada vrnila. Čutim, da to postaja moja tradicija, kar se mi prav tako zdi super."
"Prepričal in navdušil me je sin," pove Dorotej, naš sogovornik s Ptuja, in pokaže na sina Aneja, ki se je po skoku v morje navihano smejal do ušes. "Še bova to ponovila!" prepričano pove fant.
David iz Kopra pa je tokrat prvič skočil v januarsko morje. "Vsako leto se kopam do decembra, nakar počakam na pomlad. Odločitev, da sem danes tukaj, sem zlahka sprejel. Plavanje skozi vse leto je namreč ena od mojih novoletnih zaobljub." Ob Davidu je bil tudi njegov brat Simon, ki živi na Ptuju. "Najprej smo skupaj silvestrovali, zdaj pa naju z bratom čaka še skok," pove Simon, ki nikoli še ni plaval v morju, ki ima zimsko temperaturo: "Všeč mi je, da bova skupaj storila nekaj odštekanega, zato sva tukaj."
