(SAMOGOVOR) Slovenske basni o svobodi

V Izraelu so protesti za ukinitev sovražnosti, civilne avtoritete kličejo k miru in poštenemu sodelovanju Izraelcev in Palestincev, da ima palestinski narod pravico do samoodločbe, do svoje države, naš premier in njegovi strankarski in medijski vojščaki pa jim tega ne bi dovolili. Protestniki, ki so na protestu v Ljubljani podprli pravice Palestincev, so doživeli nasilje, prepričani, da celo prekomerno silo. Pesnik in glasbenik Dejan Koban je svojo izkušnjo s protesta proti slovenski vladi, na katerem so zbrani izrazili solidarnost s prebivalci enklav, ki so nastale po izraelskih napadih in pripojitvah ozemlja k judovski državi, opisal na facebooku. "Že pred uradnim pričetkom protesta je bilo ozračje precej napeto. Nato se je začel pohod. Ko smo prišli nazaj na Trg republike, pred parlament, pa se je začel nezaslišan teror policijskih enot, predvsem specialcev s ščiti, pendreki, ščitniki za roke in noge, s spreji, šlemi in strelnim orožjem. Na goloroke protestnice in protestnike. Zakaj? Ker se nismo podredili njihovim ukazom, ker je ena od mojih tovarišic na čislan steber z zastavo ene od držav EU pritrdila letak. Ker so policisti zrušili na tla človeka, starega okoli 65 let. In starejšo žensko. Ker nismo pustili, da nadaljujejo svoj teror, in smo jih pričeli odrivati."

Kaj je on počel in kaj oni z njim, je tudi napisal. "Ko so se po trije oziroma štirje policisti spravili na moji tovarišici, sem se zavestno odločil, da policistom, ki so še prihajali do njiju, dodatnih deset nekje, preprečim njihove namene. Kričal sem na njih, da se ne bom umaknil, da je to naš trg. Nato sta me dva ali trije pripadniki posebnih policijskih enot zagrabili in želeli odpeljati s trga. Seveda sem se jim upiral. Vlekli so me po tleh čez cesto do parlamenta, me vrgli na tla in zelo grobo zvili roki na hrbet. Nato me je eden od teh specialcev butnil s kolenom v obraz. Z roko mi je obraz tiščal na asfalt. Ko sem se vstal in mu tulil, da krši človekove pravice, me je eden od dveh oziroma treh specialnih policistov dvakrat zagrabil za vrat in enkrat zelo močno stisnil ramo. Policist, ki se je drl name, je bil skrajno neotesan in primitiven. Tikal me je in sikal, da naj dam mir in ubogam ukaze. Seveda nisem bil tiho in sem zarenčal nazaj, da on meni ne bo ukazoval. Nato me je odvlekel do policijskega vozila, marice, in me porinil na vozilo. Seveda je še vedno trdno držal moje roke na hrbtu, do neprijetne bolečine."

To se je zgodilo tam, kjer so ljudje uresničevali svojo pravico do izražanja mnenj. Za nikogar v tej državi, še najmanj za premierja, ki zadnje čase javno govori o človekovih pravicah, ki da so - tako je pripovedoval v intervjuju na javni televiziji, ki naj bi bila proti njemu, a si je vseeno lahko sam izbral tretji spored in spraševalca - mnogim kratene. Da se politične svoboščine, kot so volilna pravica, svoboda izražanja in druge, poskušajo človeku vzeti in prenesti na institucije, je razlagal, da se vladavina prava ne razlaga več v smislu, da pravo ščiti posameznika, njegovo svobodo, ki je omejena samo s svobodo drugih, ampak se začne preobračati v to, da je treba spoštovati sodstvo, institucije. Ta proces je seveda še kako nevaren, ampak če to razlaga institucija v vladi in v slovenskem demokratičnem sistemu, ki državljanom počne prav to, da ljudem jemlje pravice, se sliši perverzno.

​Ko svoboda dobi svoj razmah in nova sredstva za to, da se človek udejanji, mu jo je težko vzeti, reče na televiziji, čeprav ne dovoli izražanja mnenj na protestih, ki so ustavna pravica. Pošilja jezne policiste nad tiste, ki bi povedali, da se ne strinjajo z njegovo politiko, hkrati pa je zaskrbljen zaradi kršenja človekovih pravic?! Slišati je kot politik iz jugoslovanskega sistema, ki je prepričevali, da smo pri nas zaradi samoupravljanja bolj svobodni kot ljudje v Zahodni Evropi, čeprav sta partija in vojska imeli z ustavo prednost pred vsem in vsakim. Ob tem pa ta sistem, ki ga je politično in, zdaj je to več kot očitno, tudi osebnostno izoblikoval, nenehno napada.