(SAMOGOVOR) Ženska vprašanja

Pred časom sem na družbenem omrežju Tiktok (ki je zbirno mesto za vse sorte videoposnetkov) naletela na monolog slovenskega srednješolca, ki se je opredeljeval glede vprašanja, ali bi morali biti ženski "higienski izdelki" manj obdavčeni. Fant je dejal, da nizka obdavčitev ni bistvena, ker ne gre za življenjsko nujne izdelke. Zvenel je zelo prepričano. Zaskrbelo me je in začela sem se spraševati, kaj ga je v času, ko relativiziramo skorajda vse, pripeljalo do tako trdnega prepričanja o tako pomembnem vprašanju. Nadaljevanje fantovega samogovora me je pomirilo. Sledil je namreč takle argument: "Meni se zdi, da dekleta izgledajo lepo tudi brez pudra in šminke!"

Šlo je za napako, ki najverjetneje priča zgolj o nedolžnem nepoznavanju tega, kaj so higienski izdelki. Morda je šolar poskušal zagovarjati ženske, ki "smo lepe tudi brez pretiranega truda". Slednje seveda drži. A imamo, če predvidevamo, da je napaka povedna in da priča o čem večjem, precejšen problem! Po letih pozivov za znižanje obdavčitve vložkov in tamponov, ki niso in niso naleteli na plodna tla, se namreč le s težavo upiram misli, da smo ženske pri mnogih vprašanjih še vedno nič drugega kot - drugi spol. In da se "ženska vprašanja" (ki nas uspešno segregirajo) potiska v intimo vsake posameznice. O varčevanju pri nakupu higienskih izdelkov in o tem, da socialno šibke posameznice zaradi menstruacije izpustijo tudi kakšen izhod iz hiše ali prihod na fakulteto, saj nimajo ustrezne "opreme", se sicer ne govori. Se pa to dogaja!

Simone de Beauvoir se ob zapisanem najverjetneje ne obrača v grobu. Preveč lucidna je bila, da bi jo tak razplet dogodkov presenetil. 

V začetku letošnjega maja so nam sporočili, da so higienski vložki, tamponi in nekateri drugi menstrualni higienski pripomočki v Sloveniji zdaj tudi dejansko manj obdavčeni. Veljati je začela dopolnitev pravilnika o DDV, po kateri se za te izdelke obračuna 9,5-odstotna (in ne več 22-odstotna) stopnja DDV. Gre za velikanski premik, ki je ob poskusih leta 2016 spodletel. Sprememba  nam sporoča, da "reševanje problema" ne ostaja le na ravni besedičenja. Z gotovostjo lahko zapišem, da so bile cene higienskih izdelkov še pred nedavnim nerazumljivo visoke. Z dopolnitvijo pravilnika se je to izboljšalo, obenem pa že to, da ženske v družbi plačujemo za biološke zakonitosti svojega telesa, priča o neenakosti med spoloma. 

Naj s primerom orišem dvojne standarde. Če ženska ne dobi službe na gradbišču, ker je "premalo močna", moški pa jo, ker "ima mišice", se to razume kot neobhodna značilnost (in prednost) moškega telesa, ki opravičuje njegov privilegij. V primeru menstruacije je zakonitost telesa razumljena kot cikel, ki žensko (vsaj v smislu stroškov) potiska v depriviligiran položaj, obenem pa ostaja "njen problem", ki se ga ne da preobraziti. "Tako pač je, tako pač je ..."

Če smo že "picajzlasti", se lahko na tem mestu spomnimo tudi na neenakost med plačami moških in žensk, k čemur smemo prišteti tudi stroške menstruacije. Posamezna ženska skozi 480 menstrualnih ciklusov porabi minimalno 15.000 vložkov ali tamponov. To je strošek, ki ga moški nima! Biti ženska torej ni drago zaradi vseh kremic in parfumov, ki so za obvezne veljali (in ki še veljajo!) v stereotipno zasnovanih svetovih nekaterih posameznikov, pač pa prej zato, ker potrebujemo določene materiale, ki jih moški ne.

Vprašanje, ali bi o tem sploh debatirali, če bi menstruacijo imela oba spola, menda ni produktivno. Se pa pogosto sprašujem, ali bi bili v tem primeru tamponi razumljeni kot osnovna človekova pravica.

Če o ženskah že govorimo kot o manjšini, ki smo ji z zadnjimi dopolnitvami blagovolili izpolniti muhe, spregovorimo še o kakšnem "sorodnem" primeru, ki prav tako sodefinira javno zdravje. Posameznikom z odvisnostmi so v večjih mestih denimo že leta dostopne brezplačne igle za injiciranje. To je seveda dobro premišljena in medicinsko podprta poteza - ne glede na to, ali slednje odobravamo na osebni ravni, ima distribucija čistega materiala pozitivne posledice za javno zdravje. S tem se namreč zmanjša ponovna uporaba že uporabljenih igel, posledično pa prenos okužb in bolezni. Brezplačnost je dobra za družbo. 

Če se osredotočimo na menstrualne pripomočke, je oseb, ki jih potrebujejo vsak mesec, seveda veliko več. Gre za polovico populacije! Razumljivo je, da se z zvišanjem števila odjemalcev zvišajo tudi stroški, kar je za državo dodatna obremenitev. Hkrati pa večja množica zvišuje tudi aktualnost vprašanja. Če gre za mizerni problem, kakor se predstavlja, njegovo reševanje ne bi smelo biti pretežko. Če gre za problem, ki je večji in kompleksnejši, je vanj treba zagristi danes.