Težko je reči, koliko žensk prizadene tokofobija, nerazumni strah pred porodom. Obsežna raziskava je tako ocenila razširjenost tokofobije pri 14 odstotkih nosečnic po vsem svetu, a presejalni testi za tokofobijo niso običajna praksa. S preglednim vprašalnikom žensko sprašujejo o njenem razpoloženju - ali se boji zase ali za svojega otroka in ali močan strah moti njeno prehranjevanje, delo in spanje. Tokofobija namreč močno presega običajne nosečniške skrbi in se razvije v močan in nerazumen strah pred nosečnostjo in/ali porodom. Pomembno je, da strokovnjaki takšne ženske prepoznajo čim prej, vendar se to pogosto zgodi le, če ženske poiščejo specializirano strokovno pomoč. To je lahko včasih (ne vedno) ob želji za prekinitev nosečnosti ali za carski rez.
Zdravljenje tokofobije ostaja neenotno, vendar ga je treba določiti na podlagi dejavnikov, kot so stopnja strahu ženske, stopnja nosečnosti in njene individualne želje. Zgodnji pogovori o strahu pred porodom in natančno razumevanje, kaj so ti strahovi, lahko zmanjšajo negativni vpliv in preprečijo tesnobo. Ženskam, ki se bojijo poroda (in imajo lahko sekundarno tokofobijo), lahko pomagajo, da se pripravijo na negotovost in pri vzpostavljanju zaupanja vase in v svoje negovalke, kar privede do kasnejših pozitivnih izkušenj.
Načini, ki lahko pomagajo, so:
- dodatna babiška podpora za pogovor o porodu in z neprekinjeno oskrbo, tako da ista babica in/ali babiška ekipa spremlja žensko med nosečnostjo in med porodom;
- vključenost porodničarja v odločanje o porodu;
- dodatna izobrazba o porodu;
- sodelovanje partnerja;
- obiski ljudi, ki žensko podpirajo;
- podporni načrt poroda.
Način, kako je porod pogosto prikazan v medijih, lahko ima pomembno vlogo pri tem, ali si bo ženska porod predstavljala kot negativno izkušnjo. Pomembno pa je, da si ženske delijo porodne zgodbe, dobre in slabe. Podobni mehanizmi za podporo vrstnikom, vključno s forumi za starše, so lahko zelo koristni. Med nosečnostjo je treba ženske spodbuditi, da se posvetijo strahu in zastavljajo vprašanja o poteku poroda. Naše razumevanje strahu pred porodom se je nedvomno povečalo in nekatere pionirske "poti oskrbe" za ženske s tokofobijo že obstajajo. Toda še veliko dela moramo opraviti, če želimo razumeti in ugotoviti, kdaj standardne skrbi odstopajo od pričakovanih in postanejo problematične.
Ženske naj si delijo porodne zgodbe, dobre in slabe
Ženske s tokofobijo prihajajo iz najrazličnejših okolij. Težko je napovedati, katera od njih bi lahko bila prizadeta, čeprav je jasno, da imajo ženske s tokofobijo tudi večje težave zaradi anksioznosti, depresije in drugih duševnih bolezni. Raziskave kažejo, da se nekatere s to boleznijo odločijo, da se nosečnosti popolnoma izognejo, ali pa razmislijo o prekinitvi nosečnosti. Noseče ženske s tokofobijo tudi zahtevajo carski rez, da bi se izognile klasičnemu porodu.
Za nekatere ženske je nosečnost zelo težka, zlasti ko se spopadajo z naraščajočim trebuhom in ko čutijo otrokove gibe. Anksioznost, nespečnost, motnje hranjenja in antenatalna depresija ali povečano tveganje za postnatalno depresijo so stanja, opredeljena kot posledice tokofobije.
Ženske s tokofobijo imajo lahko tudi daljši porod. Običajno potrebujejo epiduralno anestezijo in pogosteje poteka porod s pomočjo klešč ali vakuuma. Vse to lahko vpliva na žensko in njenega otroka. Nekatere ženske s tokofobijo so kasneje manj srečne ob svojem dojenčku. Zaradi težkih izkušenj s porodom se tudi bojijo poroda, če znova zanosijo.
Cikel tesnobe in depresije
V skrajnem primeru lahko tokofobija povzroči obsesivno uporabo kontracepcije za preprečevanje nosečnosti, prekinitev nosečnosti, neudeležbo na predporodnem tečaju oziroma v materinski šoli, posttravmatsko stresno motnjo in/ali druge motnje duševnega zdravja ter težave pri vzpostavljanju vezi med materjo in dojenčkom. Tokofobija se lahko pojavi v dveh oblikah: kot primarna (pri ženskah, ki še niso rodile) in kot sekundarna (pri ženskah, ki so že rodile). Ženske s tokofobijo v prejšnji nosečnosti bodo najverjetneje doživljale enako tudi pri drugih nosečnostih, kar lahko povzroči cikel tesnobe in depresije.
Dobra novica je, da ženskam s tem stanjem lahko pomagajo. Nekaterim ženskam je v pomoč, če se pogovorijo o prejšnji izkušnji travmatičnega poroda, druge lahko pomirijo informacije o porodu, nekatere pa bodo morda potrebovale bolj usmerjeno zdravljenje. Številnim ženskam sta v pomoč tudi obisk porodnišnice in pogovor z babicami in porodničarji med nosečnostjo. Nekatere menijo, da je takšno stanje zelo redko in da nihče drug ne deli z njimi tega močnega strahu. Za te ženske je lahko že to, da vedo, da niso same, zelo tolažilno in koristno.
Tokofobija ima lahko izčrpavajoče učinke na ženske in njihove družine. Nekatere ženske se zaradi nje izognejo nosečnosti, čeprav bi morda želele imeti otroke. Pri tistih, ki zanosijo, lahko stanje zasenči nosečnost in vpliva na odločitve, povezane s porodom. Zato si moramo prizadevati za preprečevanje tokofobije, če je le mogoče pa tudi za učinkovito zdravljenje žensk, ki trpijo zaradi tega težkega stanja.
