Čeprav sem o težavah, ki jih povzroča pomanjkanje kalcija, že velikokrat pisala, jih je letos toliko, da se bom kalciju, težavam z njim in zakaj nastanejo, ponovno posvetila.
Kaj je kalcij in zakaj ga rastline potrebujejo? Kalcij ima v rastlini veliko zelo pomembnih nalog. Vpliva na rast koreninskih laskov in tudi razvoj koreninskega sistema, s tem pa poskrbi za ustrezno prehranjenost rastline. Izredno pomembno vlogo ima kalcij v celičnih stenah, kjer skrbi za strukturo in nepropustnost sten. Močnejše celične stene pa pomenijo seveda boljšo obrambo rastlin pred boleznimi, pa tudi za škodljivce so rastline z močnejšimi celičnimi stenami manj privlačne. Pomemben je tudi v procesih delitve celic in razvoja rastnega tkiva. Sodeluje pri izgradnji beljakovin, sladkorjev in škroba, torej osnovnih parametrov kakovosti pridelka. Uravnava tudi tvorbo kislin v plodovih.
Torej je pravilna preskrbljenost vrtnin s kalcijem velikega pomena za zdrav in kakovosten pridelek vseh rastlin, čeprav se ga najpogosteje povezuje s plodovkami. Samo te namreč pokažejo vidne znake pomanjkanja kalcija zelo izrazito in vsem vidno.
Prav to leto je specifično, saj bo kalcij še pomembnejši kot v preteklih letih. Veliko premrzel maj in tudi začetek junija, potem pa nenadoma previsoke temperature so povzročili še večji šok za rastline. Koreninski sistemi se v maju niso dovolj razvili, zato tudi zdaj niso sposobni pravilno sprejemati hranil in tudi vode. Zato se težave s kalcijem na plodovih pojavljajo tako zgodaj in so pri nekaterih tako izrazite.
Zakaj primanjkuje kalcija?
Ko govorimo o kalciju, mnogi menijo, da je prav vsaka oblika kalcija primerna za rastline. Pa ni. Tudi kalcij v jajčnih lupinah ni dostopen koreninam rastlin, o tem sem pisala v preteklem članku. Kalcij je v zemlji v obliki različnih spojin, vezan še z drugimi elementi. Zato je v vodi lahko zelo slabo ali pa močno topen. V prvem primeru ga rastline v vodni raztopini v tleh, iz katere jemljejo hranila, ne morejo dobiti, v drugem primeru pa se kalcij močno spira iz območja, kjer je dostopen rastlinam. Na dostopnost kalcija v rastlino vpliva tudi kislost tal, a to je problematično samo na njivah. Zemlja na vrtovih je le redko kisla.
Naslednja težava pa so same rastline. Večina hranil se po rastlinah prestavlja iz korenin do mesta, kjer so potrebna, po posebnem prevodnem sistemu floemu. Za ta prenos porabljajo energijo. Kalcij sprejemajo rastline s koreninami in se prestavlja po rastlini po drugem sistemu (ksilemu) skupaj z vodo s pomočjo transpiracije. Molekule vode so ena na drugo vezane z elektronskimi vezmi. Korenine sprejemajo vodo in v njej raztopljen kalcij. Voda pa se po rastlini premika zato, ker skozi reže tudi izhlapeva, te elektronske vezi pa potem povzročijo, da toliko, kolikor je izhlapi, je iz korenin pride spet do listov. Z njo pride v normalnih vremenskih razmerah tudi dovolj kalcija.
Kako opazimo, da rastlinam primanjkuje kalcija
Rastni vršički postajajo svetlejši, svetle so tudi listne žile. Pri pomanjkanju železa namreč listne žile ostanejo temne, pri pomanjkanju dušika pa postane svetlejša cela rastlina. Med listnimi žilami se pojavijo nekroze – rjave pege razpadlega tkiva. Listni vršički so pogosto tudi ovenjeni, povešeni, enako listni robovi listavk. Najznačilnejše pa so nekroze, črne (rjave, sive) lise na dnu plodov paradižnika, pa tudi ob robovih plodov paprike. Plodiči buč, bučk in drugih bučnic pa se sušijo od vrha proti peclju. Pogosto ljudje ta znamenja zamenjajo za bolezen in še po nepotrebnem in neučinkovito uporabljajo sredstva za varstvo rastlin.
Vse skupaj dobro deluje, dokler ni prevroče, dokler sonce ne pripeka premočno in predolgo čez dan, težave pa nastanejo tudi pri previsoki zračni vlagi. Ta se pogosto pojavlja v rastlinjaku ali ko rastline pokrijemo z agrokopreno. Če je zračna vlaga zunaj rastline višja kot v rastlini, izhlapevanja ni. Ker torej kalcij potuje po rastlinah skupaj s temi vodnimi stolpci, se njegovo pomanjkanje najprej pokaže na mladih delih rastlin, na vršičkih listov. To je značilno za listavke – solato, radič, endivijo … Pri plodovkah pa se pojavi še ena težava. Kalcij gre najprej v rastne vršičke, potem se spusti navzdol do listov, ki ga potrebujejo največ. Če ga še kaj ostane, gre v razvijajoče se plodove. Vročina, pomanjkanje vode v tleh ali nepravilno namakanje, ob tem pa še preveč dušika, ki je na razpolago rastlinam, preprečujejo sprejem kalcija v rastlino. Letos je bil vročinski šok še bolj izrazit, rastline preprosto niso razvile dovolj korenin, da bi počrpale dovolj vode in z njo kalcija. Zato je zdaj težav s trohnenjem, črnimi spodnjimi deli plodov paprike in že tudi paradižnika, toliko več.
Seveda pa vse skupaj ni tako preprosto, kot je videti. K vsemu temu dodatno prispeva tudi čezmerno gnojenje z gnojem ali drugimi organskimi gnojili. Rastline so še bolj žejne, vode pa ne morejo načrpati dovolj. Ponovno se to izrazi tudi s pomanjkanjem kalcija.
Kaj narediti?
Najprej je treba urediti pH površin, kislim dodate ustrezne pripravke (najbolj priporočam mleti apnenec, ki nima izrazito negativnega vpliva na mikroorganizme v tleh). Ker na sprejem kalcija močno vpliva tudi dušik, mora biti njegova vsebnost v tleh uravnotežena, ne sme ga biti niti premalo niti preveč. Torej gnojenje z organskimi gnojili uskladite s potrebami rastlin. Pri gnojenju naj vas nikoli ne premami želja po dodajanju gnojila za malo večji pridelek. A za to je letos že prepozno. Vsekakor pa tisti, ki gnojite tudi preko namakalnega sistema, znižajte gnojenje. Prevroče je, rastline dušika preprosto ne morejo sprejeti, ne da bi jim povzročili dodaten stres. Kalcij pa je preko koreninskega sistema zaradi temperaturnih razmer neučinkovit.
A najbolj pomembno je, da dovolimo sadikam razviti dovolj gost, močan koreninski sistem. Tudi zdaj jim še lahko pomagate pri tem. Zemlja naj bo rahla, okopljite jih. Odstranite vse načete plodove, saj ti samo slabijo rastlino. Nekateri imate zelo nizke, kompaktne rastline (predvsem paprike), ki imajo veliko število cvetov. Odstranite odvečne. Na vsaki veji vsake etaže naj bo samo en plod. Ostalo odščipnite. Rastline zalijte s pripravki, ki vsebujejo morske alge. To naredite trikrat zapored na pet dni. Za fertigacijo pa še vedno uporabljajte gnojila, ki vsebujejo povečano količino fosforja, čeprav bi zdaj že bilo treba povečati gnojenje s kalijem. Pa to žal še ne zadostuje. Potreben kalcij bo treba še nekaj časa rastlinam dodajati preko listov - foliarno. Foliarnih listnih gnojil s kalcijem je na tržišču veliko, zato ne bo težav. Dovoljena so tudi v ekološki pridelavi, torej nimajo negativnega vliva na nas in naše zdravje.
Namakanje je najbolj pomembno opravilo letošnjega poletja
Najpomembneje pa je, da je rastlina enakomerno in ves čas preskrbljena z vodo. Omislite si namakalni sistem, saj je naše vreme že tako spremenjeno, da vrtninam voda manjka tudi v poletjih, ko je padavin po našem mnenju dovolj. Ali veste, da je bilo letos treba česen in čebulo na peščenih tleh Ptujskega polja, verjetno pa še kje drugje, že namakati? Namakanje z zalivalkami je dokaj potratno in v vročem poletju nezadostno, saj več kot pol vode ne pride v rastline. V nekaj sekundah namreč zlijemo deset litrov vode in več, zato je večina odteče. Najbolj učinkoviti so kapljični sistemi, ki so za plodovke in v rastlinjakih tudi iz drugih razlogov obvezni. Namočite tudi, če je za naslednji dan napovedan dež, saj zlasti plodovkam, ki imajo visoke potrebe po kalciju, vode ne sme zmanjkati niti za nekaj ur. Zastirke vam bodo pomagale, da bo voda po gredici enakomerneje razporejena. Zmanjšale se bodo izgube vode zaradi izhlapevanja. S senčenjem zemlje pa bodo omogočile tudi učinkovitejše delovanje korenin. Korenine namreč v nasprotju z nadzemnimi deli ne marajo vročine. Prav tako svetujem, da rastlinjake, a šele v dolgem dnevu in visokih temperaturah, zasenčite, pokrijete z ustreznimi senčili.
Pri zalivanju z zalivalkami več kot pol vode ne pride v rastline
Ko pa gredo temperature nad 30 stopinj, plodovke pa že cvetijo, pa je ne glede na kislost tal nujno kalcij dodajati preko listov, foliarno. Ko opazimo nekroze, črne lise na plodovih paradižnika ali paprike, je že prepozno. Rastlina je že v stanju manjše odpornosti in predvsem v času po deževju zelo občutljiva tudi na bolezni. Če začnete takoj, ko so plodovi že na rastlinah, dnevne temperature pa nad 30 stopinj, lahko uporabljate tudi razredčeno mleko (sirotko) v razmerju 1: 1 ali za 24 ur in več namočene koprive. A uporabljati (z njimi škropiti) jih je treba, dokler je vroče in suho, vsaj enkrat na teden. Zdaj pa je treba uporabiti listna gnojila, ki imajo kalcij v taki obliki, da je rastlini hitro in enostavno dostopen.
Opozarjam pa vas, da pri gnojenju s kalcijem ne pretiravajte. Je namreč antagonist kaliju. Rastline, ki jih boste preveč gnojili s kalcijem, bodo utrpele pomanjkanje kalija. Če vam plodovi paradižnika nočejo dozoreti, zgornji deli plodov ostajajo zeleni ali rumeni, stene plodov pa trde, potem se to pri vas že dogaja. Vedno velja: vse počnemo zmerno, po zdravi kmečki pameti. Samo to zagotavlja zdrav in tudi kakovosten pridelek.
