Kreditov na lepe oči ni. So pa za lepše zobe

Ekspres, hip, hitri, osebni kredit. Kar prek spleta, s kavča, odobren v eni uri, izplačana gotovina nekaj tisoč evrov, tudi 40.000 evrov, v treh urah, brez stroškov zavarovanja in brez stroškov vodenja kredita. Za prenovo doma, počitnice, potovanje, izobraževanje, zdravstvene storitve, pokritje nepričakovanih obveznosti, za športno opremo in opremo za novorojenčka ter drugo. S temi izpostavki banke ponujajo ta čas najbolj oglaševane kredite za potrošnike. Oglase intenzivno vrtijo na različnih medijskih platformah in določene poudarjene besede ustvarjajo različne teze, teorije in interpretacije. V glavah določenega dela javnosti se ustvarja vtis, da hipermarket kreditov za prebivalstvo z mamljivimi pogoji povzroča množično, pretirano zadolževanje ljudi in postaja tvegano področje, ki bi morda lahko pripeljalo do kakšne nove krize.

Reklama je le obljuba

Kredit s kavča v nekaj urah zveni lagodno in na dosegu roke vsakomur. A to še ne pomeni, da denar prileti v žep z enim klikom na računalniku ali pametnem telefonu in brez dokumentov ter plačilne sposobnosti. Odobritev kredita v eni uri pomeni uro od trenutka, ko je banka dobila vse papirje, kar pa ni le davčna številka. "Reklama je reklama in ni zaveza, ampak je obljuba. Tako kot čistilno sredstvo, ki obljublja, da ga polijete po ploščicah in se bodo te nenadoma kar same od sebe svetile, ne pove pa, da je vendarle treba po ploščicah podrgniti," vzporednice med marketinškimi spretnostmi na različnih področjih vleče uslužbenka ene večjih bank v Sloveniji, katere ime varujemo v uredništvu.
"Hitri krediti ne vzbujajo skrbi. Fizične osebe za banke ne predstavljajo velikega tveganja," teorijo, da bi potrošniški krediti lahko zvrtali hudo problematično bančno luknjo, s katero imajo Slovenci slabo izkušnjo, zavrača bančnica. "Krediti so sicer do določene mere tvegano področje, vendar imajo banke zanje v bilancah vedno narejene rezervacije, če pride do odstopanj, glede na pretekle izkušnje, stanje gospodarstva, zaposlovanja in druge faktorje. Banke, ki smo pod evropsko regulativo, kreditov brez vsakršnih zavarovanj ne dajemo. Banke imajo zavarovanje pri zavarovalnicah in svoj fond zavarovanj, strankam zaračunajo tudi stroške kreditov in del teh stroškov gre v ta fond, če bi se poravnavanje kreditov slučajno zalomilo," pojasnjuje politiko bank. "Kredita, ne da bi ga bil posameznik sposoben odplačevati, banke ne damo. Hitri kredit ne pomeni, da komitentu ni treba prinesti nobenih papirjev. Redni mesečni prilivi, bodisi plača bodisi pokojnina v zadnjih šestih mesecih, so nujni, pravi, da mit o kreditih z bajnimi, neracionalnimi zneski za brezposelne ali ljudi brez denarja ne drži. Če je nekdo zaposlen za določen čas, bo dobil omejen kredit, recimo za nekaj mesecev, do izteka delovnega razmerja. Če kreditojemalec ne zmore več poravnavati kredita, je možnosti več, ali mu banka odobri moratorij oziroma zamrznitev kredita za nekaj časa ali se dogovorita za reprogram, drugačno odplačevanje obveznosti. Izterjevanje premoženja je redko. Da bi banke kar metale ljudi iz stanovanj, ne drži," trdi.

Kreditna sposobnost je nujna

Bančni uslužbenci še pojasnjujejo, da ljudje, ki najemajo kredit na kredit oziroma kredite pri več bankah, niso potisnjeni v neobvladljivo, nepregledno stanje. Damir Susman, vodja skupine iz oddelka za upravljanje ponudbe prebivalstva NLB, ob tem izpostavlja, da "se kreditojemalci pred odločitvijo za najem kredita seznanijo z vsemi tveganji, ki jih najem kredita prinaša", čeprav jim nudijo hitro zadolževanje, tudi brez obiska poslovalnice. Nič ne gre na lepe oči. "Banka v skladu z zakonodajo pred odobritvijo vsakega kredita podrobno preveri kreditno sposobnost in zmožnost bodočega kreditojemalca, da bo najeto posojilo lahko odplačal. Ob najemu kredita s spremenljivo obrestno mero pa bodočega kreditojemalca seznanimo tudi z vsemi tveganji, ki izhajajo iz take odločitve, saj se pri spremenljivi obrestni meri lahko zaradi spremembe referenčne obrestne mere (euriborja) obrok bistveno spremeni, kar pa vpliva tudi na zmožnost odplačevanja takega kredita."

Rahel porast prodaje osebnih kreditov

V NLB opažajo, da je prodaja osebnih kreditov v rahlem porastu, največje povpraševanje po tovrstnih kreditih je zlasti v pomladnih in jesenskih mesecih. V banki Sberbank ne zaznavajo nobenih sprememb. Tudi pri zahtevah za zviševanje limitov, svojevrstni praksi odloženega plačevanja, ne. "To, da bi hitrih kreditov za potrošnike bilo v zadnjem obdobju več, je le občutek," pa meni neimenovana bančnica, ker "je na (pre)majhnem slovenskem prostoru več bank in je konkurenca velika. Povpraševanje po kreditih se rahlo povečuje, zato ker se zvišujeta standard in zaposlenost. Zato je količina kreditov nekoliko višja, kot je bila v kriznih letih 2008 in 2009. Ko imajo ljudje redno plačo in želijo imeti neko materialno dobrino takoj, si jo s kreditom lahko privoščijo, za to pa so pripravljeni plačati nekaj obresti," pravi, da je to vsakdanji, normaliziran potrošniški način življenja na obroke oziroma s krediti. "Marsikaj je mogoče kupiti na obroke, tudi trgovci tako uspešno tržijo blago, tako so stvari lažje, prej dosegljive in ljudje se radi 'cartajo'. S kreditom ljudje kupijo otroku avto, za novo leto televizor namesto drsalk, gredo na safari v Tanzanijo namesto za nekaj dni v Pulj."