(POGLED IZ PENZIONA) Prekletstvo dediščine

Rimska Petoviona je bila pomembno in bogato nadregijsko velemesto, o čemer pričajo številne arheološke najdbe. Žal jih lahko obiskovalci vidijo manj kot dva odstotka.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Hojka Berlič

Rimska Petoviona je bila pomembno in bogato nadregijsko velemesto, o čemer pričajo številne arheološke najdbe. Žal jih lahko obiskovalci vidijo manj kot dva odstotka, ker Ptuj nima arheološkega muzeja, so dolga leta opozarjali arheologi. V Dominikanski samostan Ptuj, ki so ga namenili drugim dejavnostim, najdbe pa spravili v vlažne kleti, bi lahko umestili več kot pičla dva odstotka najdb, če bi se sistematično in namensko lotili njegove obnove. Ptujska praksa je, da si vsak župan zgradi svoj spomenik(ec), nedokončani projekti predhodnikov pa se kopičijo. Sedanja županja ni izjema, zadovoljna izpostavlja Staro steklarsko, ki je njen spomenik(ec). Izvedba se sicer precej razlikuje od projekta, ne samo po (slabši) kakovosti uporabljenih materialov, temveč tudi po namembnosti in planiranih uporabnikih. Kljub temu s(m)o zadovoljni, da je namesto sesedajočih se stavb zdaj tam spodobno srečališče ustvarjanja željnih mladih vseh starosti.

V Dornavi so ustanovili zavod, ki želi upravljati z baročnim dvorcem Dornava. Začenjajo z obnovljeno Oranžerijo, s pestrim naborom aktivnosti prepričujejo ministrstvo, naj nadaljuje urejanje dvorca in parka. V Cirkulanah so ustanovili Javni zavod Belana in končno dočakali odprtje delno obnovljenega gradu Borl za obiskovalce. Za zdaj ob vikendih, med tednom za napovedane skupine. Tudi županja sede za blagajno in prodaja vstopnice. Grad križniškega reda v Muretincih uspešno upravlja, obnavlja in ureja Kulturno-umetniško društvo Baron. Povsod so pobudniki občani, ob močni podpori občinskih vodstev.

Vsi ptujski župani so sanjali o arheološkem muzeju, tudi aktualna opleta z njim, čeprav bo ministrstvo za kulturo v grajski žitnici (ne kašči) uredilo le odprt arheološki depo. Dokončali naj bi ga leta 2026, javnost o njem ne ve ničesar, ker oholi politiki ne dajejo izjav. So pa skupaj s stroko, ki tudi molči, uspeli tista dva odstotka najdb sklestiti na ničlo. Ob umnem gospodarjenju občina nima več 7600 evrov letno za Salon umetnosti, kjer je muzej poleg dediščine Rimljanov razstavljal pomembne najdbe srednjeveškega Ptuja. Odkrili so jih pod Staro steklarsko.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta