28. maj 1971
Drugi dan zasedbe filozofske fakultete v Ljubljani
"Spremenili bomo filozofsko fakulteto v zarodek univerze, ki jo osvobaja. Namen akcije je obuditi pri profesorjih in študentih občutek, da so na fakulteti in na univerzi doma, da jim ne pomeni več samo faze v karieri ali sredstva za vzpon na socialni lestvici. Zato bomo od srede dalje organizirali svobodno univerzo."
Tako je v internem glasilu "svobodne ljubljanske univerze" zapisal Bogomir Mihevc, eden izmed ideologov študentskega gibanja, ki je v zadnjem času na naši Almi Mater.
Včeraj dopoldne so razglasili filozofsko fakulteto za zasedeno. Po zgledu pariških študentov iz leta 1968 so se študentje zaprli v fakultetno stavbo na Aškerčevi cesti, vstop vanjo je mogoč samo z indeksi. Zasedba bo trajala nedoločen čas. Za mirno zasedbo fakultete so dobili privoljenje dekana in pedagoško znanstvenega sveta filozofske fakultete.
Iz številnih lepakov, razobešenih v glavni avli, in iz ognjevitih govorov je videti, da študente skrbi vrsta stvari: demokracija, socialna diferenciacija, svoboda tiska, reforma in stabilizacija, migracije, korupcije...
Predvsem pa zahtevajo ukinitev kazenskega postopka proti njihovim trem tovarišem (Adam Franko, Milan Jesih in Marijan Lisjak) - kot je moč prebrati - avtonomnost univerze, svobodo delu, misli in ideji, stališča centralnega komiteja ZKS in suverenost sodišča, kjer teče postopek proti študentom.
/.../ Zasedba fakultete je dobro organizirana. Tako imajo skupino za varnost, ki kontrolira vstop z indeksi (izjema so profesorji, čistilke, novinarji in dijaki v spremstvu študentov) in nasploh vzdržuje red in moralo in onemogoča provokacije. Skupina za preskrbovanje nabavlja hrano in drugi material, tehnična skupina je prevzela ciklostiranje glasila, pisanje plakatov in lepakov.
Za ideološko plat skrbi teoretična skupina, ki razglablja o različnih vprašanjih, piše članke in oblikuje zahteve. V tej skupini (Štrajn, Hočevar, Ule, Adam Franko, Bogomir Mihevc) so tudi vodje razprav za posamezne probleme. /.../
B. Maksimovič
28. maj 1971
Okrožni javni tožilec o preiskavi proti študentom
Okrožno tožilstvo v Ljubljani je objavilo včeraj sporočilo o kazenski preiskavi zoper tri ljubljanske študente, osumljene kaznivih dejanj sovražne propagande.
/.../ Okrožni javni tožilec dr. Anton Skobir navaja v sporočilu nekatere konkretne prvine. Študent elektrotehnike Marijan Lisjak je v gostinskem lokalu z grobimi izrazi žalil predsednika republike in neresnično prikazoval naš družbeni in politični položaj v državi, kar utemeljuje sum, da je storil kaznivo dejanje žalitve predstavnika države in kaznivo dejanje sovražne propagande.
Zoper študenta Adama Franka teče preiskava zato, ker je, kot je sam priznal, obesil plakate z naslovi Policijski teror, kar utemeljuje sum, da je storil kaznivo dejanje sovražne propagande in spodbujal k nasilnim spremembam družbene in državne ureditve.
Študent Miran Jesih je med demonstracijami na Aškerčevi cesti minuli mesec hujskal navzoče z besedami: "Škoda, da nismo postavili žične ograje, za katero bi stali naši strelci in merili policaje točno v oči."
Iz tega sledi sum, pravi sporočilo, da je storil kaznivo dejanje hujskanja k uporu, ker so bili njegovi pozivi očitno naperjeni k temu, da bi pri navzočih izzval nepokorščino zakonitemu sklepu uprave za notranje zadeve, po katerem bi smelo biti to zborovanje samo eno uro, dejansko pa se je končalo polni dve uri pozneje.
Koordinacijski odbor študentov za zasedbo filozofske fakultete meni med drugim, da so organi UJV prekoračili pooblastila ob ukrepanju zoper študente med demonstracijami ob obisku francoskega premierja Chabana Delmasa, da so organi pregona 8. maja prelomili eksteritorialnost univerze in zaplenili razobešene letake v filozofski fakulteti, katerih besedila po njegovem mnenju ni mogoče razumeti tako, kot sledi iz preiskovalnega postopka, da se ne pridružuje izjavam študenta Lisjaka, ki jih je izrekel v gostilni močno vinjen. Zahteva, naj tožilstvo čim prej zaključi preiskavo.
31. maj 1971
Malce problematična prosta sobota
Eden od problemov pri združitvi TAM in TŽV Boris Kidrič je tudi enoten delovni čas. Sedaj delajo v TŽV osem ur na dan in imajo proste sobote, v TAM pa sedem ur brez prostih sobot. Obe podjetji sta se sporazumeli, da bosta prešli do konca leta 1972 na enotni delovni čas.
Zato je osnovna sindikalna organizacija TAM izdala posebno anketo, v kateri bodo delavci povedali, ali hočejo proste sobote ali ne. Pričakovati bi bilo, da bodo to delavci z veseljem sprejeli, vendar velja to v glavnem le za upravno osebje. V proizvodnji je delo namreč izmensko, ob sedemurnem delovniku pa lahko tudi delavci druge izmene pridejo dokaj zgodaj domov in prežive večer v krogu svoje družine.
Ekonomičnosti prostih sobot v TAM še niso proučili, ampak čakajo na to, kaj bodo rekli delavci.
1. junij 1971
O sinočnji študentski tribuni v Mariboru
Sinočnja javna tribuna mariborskih študentov je bila najbolj živahna doslej. Mogoče niti ne toliko po teoretični razsežnosti, ampak po odzivu študentskih udeležencev. Vprašanja, ki so na listkih in ustno včasih le "kapala", so sinoči deževala kot ploha na mizo, za katero so sedeli politični voditelji.
/.../ Ozračje na takšnih tribunah, kjer se politični voditelji srečajo s kritičnimi študenti je takšno, da politiki navadno povedo več in bolje kot na naših, včasih dolgočasnih in političnih zborovanjih. Sinoči so za začetek, kot izhodišče za pomenek, povedali, na kratko povzeto, tole:
Dr. Ernest Petrič:
"Ali smo se poslovili od socializma? Odgovarjam kategorično: NE! Proizvodna sredstva in odločanje o presežnem delu, kar je za socializem odločilno, so pri nas bliže ljudem, kakor morda v marsikateri deželi, ki ji je naš socializem vprašljiv. Od naše nekdanje vizije socializma, v katerem 'ne bo davkov ne policije' pa smo se res morali posloviti. Tržno gospodarstvo je v našem socializmu rodilo vrsto prednosti, ni pa dobilo pravočasno ustreznih družbenih korektur in to moramo zdaj popraviti." /.../
F. Forstnerič
Ali smo se odrekli idealom socializma?
Sinočnja javna tribuna mariborskih študentov je bila najbolj živahna doslej. Vprašanja so kot ploha deževala na mizo, za katero so tokrat sedeli predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek, član izvršnega sveta dr. Ernest Petrič, dosedanji predsednik zveze mladine Jugoslavije Janez Kocijančič in član izvršnega odbora republiške konference SZDL Dagmar Šuster.
Na sliki: Janez Kocijančič, Slavko Gerič, Tone Kropušek, dr. Ernest Petrič in
Dagmar Šuster Foto: D. Škofič (Večer, 1. junij 1971)
2. junij 1971
"Nespodobne" vroče hlačke
Vroče hlačke ali bolj moderno rečeno shorts, so zadnji krik mode v svetu in seveda tudi pri nas. V kratkih hlačkah hodijo žene francoskih ministrov na meddržavniška srečanja, druga dekleta in žene pa jih nosijo ob najrazličnejših priložnostih, kajti kratke hlačke so praktične, poceni in hkrati mikavne.
Dijakinje mariborske I. gimnazije niso hotele zaostajati za modo. V šolo so začele prihajati v vročih hlačkah, to pa je ogrelo ne samo dijake, temveč očitno tudi nekatere profesorje, saj so nekaterim dijakinjam sporočili, naj prihajajo v šolo "spodobnejše" oblečene. Baje je bila obrazložitev zaukazanega preoblačenja: tudi profesorji so samo ljudje.
Ravnatelja I. gimnazije prof. Ivana Rudolfa smo vprašali, ali so v šoli dovoljene kratke hlačke in ali mu je znano, da so se nekatere dijakinje morale preobleči. Ravnatelj je pojasnil, da dijake opozarjajo na frizure, kajti zgodi se lahko nesreča, če pridejo lasje v stroj, o kratkih hlačkah pa je dejal, da so dovoljene pod šolsko haljo, kajti halja je obvezna.
B. De Corti
