Enkrat na leto, ob svetovnem dnevu svobode medijev (3. maja), slavimo izjemno pomemben prispevek novinarjev k demokraciji. Hkrati opozarjamo na vse hujše pritiske, grožnje in napade nanje ter pozivamo k njihovi zaščiti in izražanju podpore svobodi, neodvisnosti in pluralnosti medijev.
Podatek, da je bilo od začetka ruske invazije v Ukrajini ubitih že deset novinarjev in medijskih delavcev, je nov dokaz, kakšni nevarnosti so izpostavljeni novinarji, ki poročajo o tej vojni. Toda umori novinarjev se ne dogajajo samo v vojnih razmerah.
Evropska zveza novinarjev (EFJ) je sporočila, da je bilo leta 2021 v Evropi ubitih šest novinarjev, štirje med njimi zato, ker so opravljali svoje delo, od tega dva v EU, na Nizozemskem in v Grčiji. Novinarji so na nezaslišan način tarča napadov med poročanjem o protestih ali preiskovanjem obtožb, povezanih s korupcijo, organiziranim kriminalom in okoljskimi kaznivimi dejanji.
Nenehno so tarča spletnih groženj in sovražnega govora. Zlasti novinarke se soočajo z zlonamernimi, seksualiziranimi in grobimi spletnimi napadi. V nedavno objavljenem poročilu Sveta Evrope o varnosti novinarjev z naslovom Varovanje svobode medijev v času napetosti in konfliktov piše, da je bilo leta 2021 na platformi za zaščito novinarstva in varnost novinarjev objavljenih skupno 110 obvestil o nadlegovanju in zastraševanju novinarjev, medtem ko jih je bilo leto prej objavljenih 70.
Neodvisno novinarstvo je ogroženo zaradi vse pogostejših kršitev svobode medijev, ciljnega nadzora in sodnega nadlegovanja novinarjev, visoke stopnje nekaznovanosti za zločine zoper novinarje, poseganja v uredniške politike v skladu s političnimi ali poslovnimi interesi ter vse hujših finančnih težav mnogih medijev. Da o negotovem socialno-ekonomskem položaju svobodnih novinarjev niti ne govorimo.
V zadnjih letih se kar množijo primeri vohunjenja za novinarji in medijskimi delavci s sofisticiranimi vohunskimi programi. Julija 2021 se je v okviru projekta Prepovedane zgodbe pokazalo, da so bili telefoni 180 novinarjev iz vsega sveta, med drugim iz Madžarske, Belgije in Francije, okuženi z vohunskim programom Pegasus.
Javni mediji so vedno pogosteje na udaru, ko gre za njihovo uredniško in finančno neodvisnost. Zaradi svojih vrednot (univerzalnost in raznolikost), uredniških smernic (vključno z nepristranskostjo in natančnostjo) ter njihovimi standardi, ki se nanašajo na njihove pristojnosti, financiranje in upravljanje, tudi na spletu in platformah, bi morali biti nepogrešljive institucije v resnično demokratičnih družbah.
Toda leta 2021 so se javni mediji skoraj povsod po Evropi soočili z novim valom pritiskov, zaradi katerega je bila ogrožena ali spodkopana njihova uredniška neodvisnost. Javne kritike in izrazi nasprotovanja javnim medijem med pandemijo covida-19 so ta trend še okrepili. Javnim medijem so mnogi očitali politično pristranskost ter jih obsojali, ker so objavljali nezaželene novice in informacije. Vse to se je dogajalo tudi v Sloveniji.
Nujno potrebujemo orodje za uveljavitev pravnega okvira, ki bo omogočal, da bodo neodvisni mediji in novinarstvo lahko preživeli
Koncentracija medijev, še posebno na lokalni ravni, ogroža pluralizem medijev po vsej Evropi. Novičarske puščave na lokalni ravni pomenijo, da je ogrožena pravica ljudi do informiranosti. Toda državni prevzemi medijev in skoraj popolno izginotje neodvisnih medijev so najbolj očitni na Madžarskem in so že sprožili preplah pri mnogih interesnih skupinah, vključno z Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom.
Vsi ti napadi so posledica tržnega neuspeha v novinarstvu, viralnosti dezinformacij in dejstva, da poslovni modeli spletnih platform temeljijo na ekonomiji pozornosti in klikov.
Unescovo geslo Informacije so javno dobro in moto EFJ Novinarstvo je javno dobro kličeta k takojšnjemu ukrepanju. Javno dobro je treba zaščititi – pravno, finančno in družbeno. To pomeni, da morajo vlade zagotoviti javna dobra, ki jih trgi bodisi niso sposobni zagotoviti bodisi jih ne morejo zagotavljati učinkovito.
Čeprav so EU in njene članice na tem področju že naredile nekaj pomembnih korakov, med drugim so sprejele priporočila članicam za večjo varnost novinarjev, direktivo o zaščiti žvižgačev, osnutek direktive o SLAPP (strateških tožbah za onemogočanje udeležbe javnosti) ter več ukrepov za zagotavljanje finančne podpore neodvisnemu novinarstvu, bodo morale storiti še več, da bi ustvarile politično voljo in obljube spremenile v konkretna dejanja na državni ravni.
Države bi morale spodbujati svobodo, pluralizem, neodvisnost in uspešno delovanje medijev. Preprečevati bi morale pretirano koncentracijo ter zagotavljati transparentnost lastništva medijev in dodeljevanja državnih izdatkov za oglaševanje. Evropska unija je sprejela Listino EU o temeljnih pravicah, ki je začela veljati 1. decembra 2009 skupaj z Lizbonsko pogodbo. Enajsti člen te listine zagotavlja pluralizem in svobodo medijev. Listina je zakonsko obvezujoča za vse članice EU. Toda sankcij za kršiteljice ni.
Zato je Evropska komisija decembra 2021 sprožila javno razpravo o bodoči evropski zakonodaji o svobodi medijev. To prelomno pobudo je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala med lanskim govorom o stanju v EU in njen namen je zaščititi pluralizem in neodvisnost medijev na notranjem trgu EU. Objavljen je bil poziv k predložitvi dokazov z natančnim opisom glavnih ciljev pobude, možnosti in posledic. Evropska komisija se zdaj ukvarja z zakonodajo, do julija pa naj bi pripravila tudi ustrezno pravno orodje. Za zdaj ni povsem jasno, kakšno pravno obliko in pravno podlago bo imel novi evropski zakon o svobodi medijev.
Jasno je le, da nujno potrebujemo pravno orodje za uveljavitev pravnega okvira, ki bo omogočal, da bodo neodvisni mediji in novinarstvo lahko preživeli.
Vera Jourova, podpredsednica Evropske komisije za vrednote in transparentnost, je nedavno dejala, da bo "evropski zakon o svobodi medijev prvič v okviru prava EU vseboval skupne standarde za zaščito pluralizma medijev in uredniške neodvisnosti medijev".
Če ne popravimo tržnega neuspeha v novinarstvu in odpravimo vse bolj prekarnega položaja novinarjev, ki ne le da v mnogih državah vodi k vse večji samocenzuri, ampak povzroča tudi skrb vzbujajoč beg možganov, povečuje ranljivost in zmanjšuje kakovost uredniškega dela, in če nam ne uspe prepričati vlad, da pokažejo politično voljo ter zaščito novinarjev razglasijo za temelj vladavine prava in demokracije, potem nam morda ne bo uspelo ohraniti novinarstva kot javno dobro. Trden evropski zakon o svobodi medijev je pomemben korak. Češka, ki bo naslednja predsedovala EU, je obljubila, da bo opravila svoj del naloge.
