(VOLITVE 2022) Zadnja dva tedna kampanje in mehanizmi za volilno zmago

Slovenija vstopa v zadnja dva tedna predvolilne kampanje pred državnozborskimi volitvami. Dogajanje v naši soseščini kaže, da zmaga levoliberalnega političnega tabora nikakor ni samoumevna ter da populizem in nacionalizem v vzhodni Evropi še nista v zatonu. Madžarski premier Viktor Orban, ki velja za Janševega zaveznika in prijatelja, ne nazadnje pa prek svojih oligarhov tudi posredno financira medijski imperij SDS v Sloveniji, je na nedeljskih parlamentarnih volitvah pri naših vzhodnih sosedih dosegel novo zmago. Da bo Orbanov Fidesz v parlamentu spet osvojil dvotretjinsko večino in da bo združena opozicija doživela popoln polom, je bilo jasno že ob preštevanju glasov. Madžarski opoziciji s svojimi sporočili o demokraciji, pravni državi in avtokraciji, o Madžarski se v Evropi namreč govori kot o neliberalni demokraciji, svojih volivcev ni uspelo mobilizirati niti v Budimpešti, na drugi strani pa je Orbanu ob podpori njegovega medijsko-propagandnega stroja ljudi uspelo prepričati, da je zaradi vojne v Ukrajini ogrožen njihov življenjski standard. Na podoben način kot Orban, ki se kljub vedno bolj brutalnim zločinom ruske vojske v Ukrajini noče odpovedati tesnim vezem z Rusijo, je v nedeljo svoje tekmece premagal še en Putinov zaveznik. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je gladko zmagal že v prvem krogu predsedniških volitev v Srbiji. Njegova SNS je sicer izgubila parlamentarno večino, a bo lahko v koaliciji s socialisti (SPS) še naprej vladala državi. Podobno kot Orban na Madžarskem je tudi Vučić v Srbiji vojno v Ukrajini izkoristil v svoj prid. Srbija, ki je tradicionalna zaveznica Moskve, se ni pridružila mednarodnim sankcijam proti Rusiji, Vučić, ki obvladuje večino medijskega prostora, pa se je med kampanjo volivcem predstavljal kot garant miru in stabilnosti.

SDS kampanjo podredila Ukrajini

Medtem ko sta tako Orban kot Vučić obvladovala praktično vse mehanizme za volilno zmago, slovenski premier Janez Janša na to še ne more računati v celoti. Vpliv provladnega medijskega aparata v Sloveniji se sicer povečuje. Pod vplivom SDS tako že zdavnaj niso več samo Nova24TV, tednik Demokracija in mreža lokalnih spletnih portalov, ki jih je največja vladna stranka zagnala pred volitvami leta 2018, temveč tudi Planet TV, ki je v lasti madžarskega kapitala blizu Orbana in spletni portal Siol v lasti državnega Telekoma Slovenije. Janša ukrajinsko vojno uporablja tudi za lastno politično promocijo, ko predvolilno kampanjo usmerja s premierskega položaja, pa agendo narekuje tudi v vseh medijih. Njegova nedavna pot v oblegani Kijev je dnevni politiki dodala primesi resničnostnega šova, vladni shod v podporo Ukrajini, ki ga je v živo prenašala javna televizija, pa se je sprevrgel v zborovanje članov in podpornikov SDS. Največja vladna stranka na obcestnih plakatih poudarja pomen varnosti, odločnosti in stabilnosti, pri čemer velja omeniti, da je prav Janša zvezo Nato pozival, naj zapre zračni prostor nad Ukrajino. V zavezništvu so omenjeno možnost, ki bi vključevala sestrelitve ruskih letal, seveda zavrnil, ameriški predsednik Joe Biden pa je ocenil, da bi tak ukrep vodil v tretjo svetovno vojno.

Janša ne izpusti priložnosti, da vojne v Ukrajini ne bi primerjal z desetdnevno vojno za Slovenijo. V največji vladni stranki so šli celo tako daleč, da so na družbenem omrežju TikTok delili fotografije predsednika vlade v vojaški uniformi iz leta 1991 in ga z besedami "heroji ne zbežijo, heroji se borijo", primerjali z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Na Novi24TV, ki so jo pred leti ustanovili člani in podporniki SDS, danes pa je v lasti Madžarov, so sicer Zelenskega še pred dvema letoma označili za ruskega plačanca, lutko ukrajinskih oligarhov in propadlega komika. V SDS, ki je pred zadnjimi državnozborskimi volitvami leta 2018 Slovenijo polepila z jumbo plakati z napisom 1963 evrov za migranta, so ploščo obrnili tudi pri beguncih. Humanitarni koridorji za afganistanske begunce lani poleti za notranjega ministra Aleša Hojsa nikakor niso bili sprejemljivi, drugače pa je pri ljudeh, ki pred vojno bežijo iz Ukrajine, saj - tako Hojs v izbrisanem vladnem tvitu - prihajajo iz drugačnega kulturnega, verskega in zgodovinskega okolja kot afganistanski begunci. Za diskriminacijo beguncev se Hojs ni nikoli opravičil, češ da za to ni potrebe, ker v njegovi izjavi vse drži, Janša pa je v odzivu na sporni vladni tvit poudaril, da iz Ukrajine bežijo ženske in otroci, ne pa za boj sposobni moški, ki bi iskali boljše življenje v Evropi.

Negotova usoda LMŠ in SAB

Čeprav Janševa vlada še naprej uživa nizko javnomnenjsko podporo, večina zadnjih anket napoveduje tesen dvoboj za volilno zmago med SDS in Gibanjem Svoboda, ki ga vodi Robert Golob. Ključno vprašanje povolilnega obdobja bo sicer, kdo bo uspel sestaviti prihodnjo koalicijo. Predsednik republike Borut Pahor je napovedal, da bo mandat za sestavo vlade podelil tistemu, ki bo zbral 46 podpisov poslancev. Gibanje Svoboda in četverica strank KUL zaradi nedemokratičnih metod upravljanja z državo še naprej zavračajo sodelovanje s SDS in njenimi sateliti, ki so pred volitvami izolirani na desnem političnem polu, težave pa imajo očitno tudi v svojih vrstah. Gibanje Svoboda je programsko in ideološko najbližje LMŠ in SAB, od katerih se glasovi že v veliki meri prelivajo h Golobovi stranki. Za Bratuškovo in Šarca bo tako v naslednjih dveh tednih do volitev ključno, da ustavita trend padanja podpore, sicer bosta pristala pod štiriodstotnim parlamentarnim pragom. Najboljša priložnost za to se jima ponuja na predvolilnih soočenjih, vendar pa v svojih zadnjih televizijskih nastopih nista bila prepričljiva. Da sta v precej boljši formi, sta na soočenjih na primer dokazala Golob in koordinator Levice Luka Mesec. Kaj bi izpad LMŠ in SAB iz državnega zbora pomenil za oblikovanje nove levoliberalne vlade, je težko napovedati, se pa v primeru, da bi bila nova levosredinska koalicija odvisna od glasov Levice, obeta nepredvidljiv mandat s številnimi napornimi usklajevanji in pogajanji.

Za sestavo četrte Janševe vlade je na drugi strani ključnega pomena, da se na volitvah v državni zbor prebije čim več strank, ki so pripravljene vstopiti v koalicijo s SDS. NSi pod vodstvom Mateja Tonina pri tem seveda ni vprašljiva, v zadnjem obdobju se je namreč precej zbližala s SDS, tako da med strankama praktično ni več bistvenih razlik. Povrhu vsega se nekdanja predsednica in evroposlanka NSi Ljudmila Novak, ki že nekaj časa ni uglašena s SDS in Janšo, zaradi pritiskov v stranki pred volitvami ne opredeljuje do notranjepolitičnih tem. SMC se je za potrebe volitev preimenovala v Konkretno in se s štirimi strankami povezala v gibanje Povežimo Slovenijo, da bi si zagotovila politično preživetje, saj v samostojnem nastopu na volitvah ne bi imela nobenih možnosti za preboj v parlament. Pomemben adut SDS je tudi nekdanja kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, ki je lani po večmesečni sagi ob aferi Izola odstopila kot kmetijska ministrica in predsednica Desusa. V politično tekmo se je vrnila s stranko Naša dežela, pri čemer se pojavljajo ugibanja, kako si je zagotovila sredstva za tako obsežno terensko kampanjo. Škandali v povezavi z Aleksandro Pivec medtem ne poniknejo, javnost je nazadnje razdražila s sumljivim najemom stanovanja v Ljubljani. Z oznakami psihični bolniki in izprijenci je Pivčeva svoje puščice usmerila v novinarje, ki so preiskovali njene afere in jo soočili z neprijetnimi vprašanji.

Po zaslugi nastopov Zmaga Jelinčiča na soočenjih pa v anketah spet raste SNS, ki je v parlamentarni postopek nedavno vložila zakon o prepovedi objavljanja javnomnenjskih raziskav pol leta pred volitvami. Do omenjenega vprašanja se je sicer v preteklosti že opredelilo ustavno sodišče, ki je presodilo, da je prepoved objavljanja političnih anket sedem dni pred volitvami neustavna. S predlogom SNS je sicer soglašala le SDS, zato zakon ni bil sprejet. SNS se je v predvolilnih soočenjih očitno načrtno distancirala od SDS, kar ji zvišuje podporo med ljudmi, a pri tem ne gre spregledati, da je Jelinčičeva stranka v zadnjih dveh letih podpirala vse ključne projekte Janševe vlade in tvorno sodelovala z vladno koalicijo. Eden od najbolj kontroverznih predlogov SNS je bil poseg v kazenski zakonik, ki bi onemogočal pregon težkih kaznivih dejanj. Koalicija je sprva podprla spremembe zakona, nato pa si je zaradi ogorčenja javnosti premislila. Dodajmo, da je policija minuli mesec ovadila nekdanjega pomembnega člana SNS Teodorja Goznikarja, da je predsedniku vlade in članom ministrske ekipe pošiljal grozilna pisma z vojaškimi naboji. Vidni predstavniki SDS so sprva namigovali, da za kaznivim dejanjem stoji Inštitut 8. marec, nato pa se je izkazalo, da gre za človeka iz desne politične orbite.

Podreditev in zloraba RTV Slovenija

Glede na zadnje javnomnenjske raziskave je Pivčeva z Našo deželo ne more računati na preboj v parlament, so pa lahko precej bolj optimistični v gibanju Povežimo Slovenijo. Zato ne preseneča kontroverzna odločitev RTV Slovenija, da je Naša dežela na podlagi pravnega nasledstva Desusa čez noč postala parlamentarna stranka, ki ji pripada mesto v elitnem terminu predvolilnih soočenj s predstavniki parlamentarnih strank. Odločitev vodstva RTV Slovenija je bila v nasprotju z mnenjem njihove pravne službe, zato je Sabina Muratović odstopila s položaja strokovne direktorice za področje pravnih zadev. Zaradi favoriziranja Naše dežele je predvolilna soočenja na javni televiziji bojkotiral Golob, njegova stranka pa je zaradi neenakopravne obravnave političnih strank v času predvolilne kampanje vložila tožbo proti RTV Slovenija in z začasno odredbo uspela na upravnem sodišču. Ob tem velja omeniti, da ima Pivčeva v programskem svetu RTV Slovenija svojega tesnega zaveznika Andreja Prebila, ki je sredi februarja prevzel položaj namestnika programskega sveta.

Potem ko je oblast več kot 300 dni finančno izčrpavala STA in jo pripeljala na rob stečaja, si je vlada v dveh letih popolnoma podredila RTV Slovenija. Andrej Grah Whatmough je postal generalni direktor kljub temu, da naj ne bi izpolnjeval razpisnih pogojev glede delovnih izkušenj v velikih organizacijskih sistemih, nato je uredniške položaje prevzela garnitura blizu SDS. Pred volitvami so iz programske sheme začasno umaknili priljubljene in družbenokritične oddaje Studio City, Tarča in Tednik, kar je sprožilo odpor med gledalci. Pojavljajo se kritike, da želi vodstvo RTV Slovenija v politično občutljivem obdobju utišati ustvarjalce omenjenih oddaj. Posegi v informativni program javne televizije so se sicer začeli s sprejetjem programsko-produkcijskega načrta, v okviru katerega so ukinili zunanjepolitično oddajo Globus, oddaji Utrip in Zrcalo tedna pa sta pristali na drugem programu, kjer imata manjšo gledanost. Raziskave o gledanosti soočenj in dnevnoinformativnih oddaj kažejo, da Televizija Slovenija močno zaostaja za Pop TV, kar pomeni, da gledalci z javne televizije bežijo h konkurenčnim komercialnim televizijam.

Javnost medtem še vedno čaka, kdaj se bosta pred televizijskimi kamerami soočila vodilna protagonista za zmago na volitvah, a spopada med Golobom in Janšo verjetno sploh ne bo. Gibanje Svoboda, LMŠ in Levica se namreč za razliko od SD in SAB ne udeležujejo soočenj, ki jih skupaj pripravljata Planet TV in Nova24TV, Janša pa se po vzoru madžarskega premierja Orbana ne udeležuje predvolilnih soočenj, ampak pred kamere pošilja najzvestejše predstavnike stranke, ki "blestijo" z interpretacijo dejstev po okusu SDS. Zatekajo se k populističnemu diskurzu o dvigu plač in pokojnin, o rahljanju demokratičnih standardov in pravne države pa ne želijo slišati ničesar. Predvolilna kampanja v času občutne politične polarizacije sicer ponuja ogromno laži, nizkih udarcev, sprenevedanj in potvarjanja dejstev, v državnem zboru pa tik pred koncem mandata poteka serijsko obstreljevanje s pobudami za razpise posvetovalnih referendumov. Za ogorčenje javnosti je s seksističnim izpadom v digitalni sferi poskrbel nekdanji tržiški župan in nekdanji član SDS in SLS Pavel Rupar. Nekdanji politik, ki je bil večkrat pravnomočno obsojen, je namreč na družbenem omrežju Twitter delil zmontirano fotografijo predsednice SD Tanje Fajon z razkrečenimi nogami in se spraševal, ali Fajonova morda čaka na pregled mednožja. V neobičajnem času ni nič več običajno, zato kampanja pred tokratnimi volitvami postaja ena najbolj viharnih v zgodovini države. Bitka za glasove medtem ne poteka samo na terenu in v medijih, ampak tudi na družbenih omrežjih. Organizirana vojska trolov, ki producira lažne novice ter načrtno žali in ponižuje nasprotnike, namreč deluje s polno paro in širi sovražni govor.

Pritiski na nevladnike in protestnike

Izrazita vloga civilne družbe, ki na krilih mladih volivcev opozarja na avtokratski način vladanja in ljudi nagovarja k čim višji volilni udeležbi, je osvežilna novost tokratne kampanje. Njihov entuziazem je bil nalezljiv že ob lanskem referendumu o vodah, ki se ga je udeležilo skoraj 800 tisoč volivcev. Pobuda Glas ljudstva, ki združuje več kot sto civilnodružbenih organizacij iz vse države, s potujočim festivalom demokracije potuje po Sloveniji in opozarja na pomen volilne udeležbe. Za lažjo izbiro na volitvah so odprli spletno orodje Volitvomat, ki so ga pripravili na podlagi prejetih odgovorov političnih strank. Na pobudo se ni odzvala nobena od koalicijskih strank, Janša pa iniciativo obtožuje nezakonite predvolilne kampanje in ji očita povezave z levo opozicijo. Aktivacija civilne družbe je že od začetka mandata moteča za vladne stranke, ki so se med epidemijo covida-19 s selektivnim ukinjanjem financiranja programov zaletavale v pomemben del nevladnih organizacij, politično obračunavanje s civilno družbo pa tik pred volitvami dobiva nove razsežnosti. Podpredsednica SDS Romana Tomc je Inštitut 8. marec, ki ga vodi Nika Kovač, na enem od predvolilnih soočenj označila za evidentno politično organizacijo, njegove člane pa za politične aktiviste.

Na Inštitutu 8. marec so pred dnevi prejeli pismo inšpektorja za notranje zadeve Marka Kandolfa, ki ga je vlada tik pred tem imenovala na položaj s polnim mandatom. Kandolf poziva inštitut k predložitvi dokazil o vsebini ter programa kampanje, kar gre razumeti kot obliko pritiska in poskus utišanja, saj zakon o volilni kampanji določa, da sta organizatorja volilne kampanje lahko le organizacija s kandidati za poslance ali posamezni kandidat na volitvah. Inštitut je tarča vladajoče politike tudi zaradi zbiranja podpisov za super zakon, s katerimi bi po volitvah odpravili nekatere krivice in škodljive odločitve aktualne vlade. Na Inštitutu 8. marec so že zbrali več kot pet tisoč podpisov, ki so potrebni za vložitev zakona v parlamentarno proceduro, podporo zakonu pa so napovedale stranke koalicije KUL in Gibanje Svoboda. Sprejetje zakona so napovedali takoj po konstituiranju novega sklica državnega zbora in še pred zaprisego nove vlade. Dodajmo, da se na Trgu republike v Ljubljani že več kot sto tednov odvijajo protivladni protesti, največji zahtevki za povračilo stroškov za varovanje policije pa prihajajo predvsem na naslov Jaše Jenulla. Eden od najbolj prepoznavnih protestnikov pravi, da redno prejema nove kazni in tožbe. Država od njega terja že več kot 50 tisoč evrov.

Predvolilni bonbončki in klientelizem

Slovenija je stopila iz ene krize v drugo. Zdravstvena kriza zaradi epidemije, ki je povečala duševne stiske ljudi, se še ni dobro končala, ko smo bili praktično čez noč soočeni z realnostjo krvave vojne na evropskih tleh. Zaradi podražitve energentov se večajo socialne stiske ljudi, ki na pomoč države čakajo že celo kurilno sezono. Vlada se je na energetsko revščino odzvala z enkratno denarno pomočjo, ki bo na račune upravičencev prišla šele prihodnji teden, torej manj kot dva tedna pred volitvami. V vladnih strankah se bodo spet hvalili, da ljudem ne delijo predvolilnih bonbončkov, ampak bonboniere, ob tem pa bodo seveda pozabili omeniti, da do energetskih vavčerjev, ki so kvečjemu obliž na hudo rano, sploh niso upravičeni vsi prizadeti. Prebivalce so po žepu udarile tudi visoke cene goriv, ki so trenutno spet regulirana, in podražitve hrane. Vrstijo se predlogi, naj vlada zniža stopnjo DDV za nekatera osnovna živila in uvede vavčerje za hrano za socialno ogrožene, a vlada ne ukrepa. Namesto tega se ukvarja s kadrovanji. Ministrstva, vladne službe in drugi državni organi so marca objavili 160 javnih razpisov za prosta delovna mesta za nedoločen čas, ki naj bi bila rezervirana za kadre vladnih strank.

Nadaljujejo se tudi kadrovske rošade v državnem gospodarstvu. Na čelo Gen Energije se je zavihtel Blaž Košorok, donedavni državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi minister Jernej Vrtovec iz vrst NSi. Agencijo za radioaktivne odpadke pa je pred dnevi prevzela Petra Grajžl, ki je bila pred tem vodja kabineta okoljskega ministra Andreja Vizjaka. Agencija tik pred volitvami izbira izvajalca za gradnjo odlagališča radioaktivnih odpadkov ob jedrski elektrarni Krško, s čimer odloča o enem največjih poslov v slovenski energetiki, vrednem več sto milijonov evrov. Vrstijo se ocene, da je Janševa vlada po številu kadrovskih menjav prekašala vse svoje predhodnice, v začetku tedna pa se je oglasila protikorupcijska komisija (KPK), ki je pravnomočno ugotovila, da je Janša s svojim glasovanjem pri imenovanju svojega odvetnika in pravnega zastopnika SDS Francija Matoza za neizvršnega direktorja upravnega odbora DUTB kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Medtem ko bi bila v zahodnih liberalnih demokracijah edina pravilna odločitev takojšen premierjev odstop, smo pri nas glede politične kulture bližje Madžarski in Srbiji.

Vzorci z volitev v omenjenih državah se ponavljajo tudi v Sloveniji. Levoliberalni blok volivce poskuša prepričati z vladavino prava, demokracijo in človekovimi pravicami, desni blok pa z gospodarsko rastjo, višjimi plačami in solidarnostnimi dodatki. Bodo volivci 24. aprila raje izbrali več svobode ali več denarja?