Potem ko smo v Večeru objavili članek o spremembi na oddelku kruha v posameznih Mercatorjevih trgovinah, se je na nas obrnil bralec, ki se sprašuje, zakaj zaposlenim na blagajnah v Mercatorju "jemljete drobiž, ki jim ga pustim ob koncu nakupa. Zakaj se delate norca iz naroda". Mercator in druge trgovce, prisotne na slovenskem trgu, smo tako vprašali, kaj naredijo z drobižem, ki ga prodajalcem puščajo kupci. Komu ta ostane? Odgovori so precej skopi.
V Mercatorju, na katerega je letela obtožba bralca, pojasnjujejo, da, kar se tiče "viškov v blagajni", organizacijsko navodilo o blagajniškem poslovanju na tem področju ostaja že vrsto let enako - viški se polagajo h kupnini. V Hoferju medtem kratko povedo, da napitnin ob koncu nakupa ne pričakujejo in jih ne sprejemajo.
V Sparovih trgovinah pa velja sledeče: "Po internih usmeritvah dela za trgovine se denar ne sme nahajati prosto ležeč v bližini blagajne. Ko kupec opravi in zaključi svoj nakup, se morebitni drobiž pospravi v blagajniški predal in gre v blagajniški zaključek." Tovrstnih primerov je zelo malo, saj je več kot dve tretjini nakupov v njihovih trgovinah opravljenih s plačilno kartico.
Kaj naredijo, če se razlika na posamezni blagajni ponavlja?
Tudi v Tušu se pri plačevanju z gotovino ves denar, tudi morebitni presežki drobiža, zbirajo v blagajnah. "Ob koncu delovnega dne se ugotovijo morebitne razlike v stanju, ki jih redno spremljamo. Pri tem ni bistvenega odstopanja med zabeleženim in dejanskim stanjem v blagajnah," pojasnijo.
Kako pa je v Lidlu? V veljavi imajo interno smernico, ki opredeljuje ravnanje z darili in poklonili in v skladu s katero sprejemanje in dajanje daril ter njim podobnih uslug s strani tretjih oseb ni dovoljeno. "V navedeno prepoved sodi tudi prejemanje napitnin zaposlenih. Ta smernica prispeva k skladnosti pri poslovanju, ki je nepogrešljiv del naše podjetniške kulture, enotnemu delovnemu okolju in preprečevanju morebitnih nejasnosti v zvezi s tem."
V primeru, da po zaključku blagajne kljub temu ostane višek, ta ostane v blagajni, "saj ne moremo brez dvoma dokazati, da do viška ni prišlo zaradi morebitne napake pri vračilu preostanka denarja kupcu. Obenem pa v primeru, da je na blagajni minus, naš zaposleni tega ne krije sam, saj sklepamo, da je prišlo do manjka zaradi nenamerne napake. V kolikor se razlika na posamezni blagajni ponavlja, predvsem pa v primeru, ko gre za višje zneske, situacijo podrobno analiziramo".
