Moj dom je na Fari, je odgovarjal na vprašanja, kje je doma, a v isti sapi nadaljeval, da je živeti v Slovenj Gradcu zanj pravi blagor. Z Berto, ljubeznijo iz gimnazijskih let, sta si tam ustvarila dom, se pri 23 letih poročila in tri leta kasneje postala starša. Tako je žalno sejo Mestne občine Slovenj Gradec v spomin na prim. Draga Plešivčnika, dr. med., začel župan Tilen Klugler. "Bil je dolgoletni direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, ljubitelj umetnosti in kulture, politik, humanist, predvsem pa izjemen človek." Umrl je v 94. letu starosti, na svojem domu na Legnu v Slovenj Gradcu.
Dobre prakse, ki jih je videl v tujini, je prenašal domov, v takrat še majhno podeželsko bolnišnico
Lahko bi šel kamorkoli
Drago Plešivčnik je bil prva generacija maturantov ravenske gimnazije. Zaključil jo je leta 1949 in se nato podal v Ljubljano na študij medicine. Končal ga je leta 1956 in se še istega leta zaposlil v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, kjer je 42 let delal kot kirurg, 20 let je bil na položaju predstojnika kirurgije, 28 let pa je bolnišnico vodil kot direktor. "Lahko bi šel kamorkoli, brez težav bi dobil službo na velikih klinikah po svetu. A je ostal zvest krajem, kjer se je rodil, kjer so bili doma njegovi starši in od koder so izvirali njegovi predniki. Dobre prakse, ki jih je videl v tujini, je prenašal domov, v takrat še majhno podeželsko bolnišnico in skupaj s sodelavci uvajal kirurške in druge novosti. Po zgledu ameriških bolnišnic je uvedel obiske svojcev preko celega dne, pravil je, da bolnik ni kaznjenec, ki bi mu lahko omejevali svobodo," je spomnil župan Klugler in poudaril, da je v času njegovega vodenja bolnišnica doživela izjemno rast. "Verjel je, da zdravje in dobro počutje ljudi še zdaleč nista odvisna samo od diagnoze, zdravil in kirurškega noža," je poudaril slovenjgraški župan. Tilen Klugler je izpostavil tudi njegov prispevek na drugih področjih. "Ko se je spoznal z akademskih slikarjem Karlom Pečkom, je postal predsednik odbora, ki je je vsakih pet let poskrbel za veliko mednarodno razstavo, posvečeno idealom Organizacije združenih narodov. S Pečkom sta veliko potovala do umetnikov, za katere sta želela, da bi razstavljali v Slovenj Gradcu, do diplomatov, ki so pomagali pri pridobivanju slik in razstavnih eksponatov, in do finančnikov, ki so pomagali z denarjem. V mesto brez svetovne slave sta pripeljala svet," je njuno delovanje lepo povzel Tilen Klugler in dodal, da je bil vpet tudi v vse aktivnosti, ki so Slovenj Gradcu prinesle naziv mesto glasnik miru. Vojno, ki ji je bil priča precej od blizu, pa je označeval za nepojmljivo, nerazumljivo, celo za žaljivo.
Smrt ni konec
Po upokojitvi je pomagal pri prenovi cerkve na Uršlji gori, kljub vsem nagradam in priznanjem je bil še posebej ponosen, da je postal častni občan v kar dveh občinah, v slovenjgraški in prevaljski. "Govoril je, da je najtežje prepričati domače okolje, saj da je to do posameznika najbolj kritično," je še povedal Klugler in dodal, da se po Karlu Pečku, Bogdanu Pogačniku in Tonetu Turičniku zdaj poslavljamo od zadnjega od štirih, zaradi katerih je mesto poletelo na krilih kulture in razvoja. "Trdil je, da smrt ni konec, da miniti pomeni spremeniti se, zamenjati zemeljsko prisotnost za neko drugo spiritualno eksistenco. Za primarijem, našim častnim občanom, bo ostala velika praznina. Nič je ne bo moglo zapolniti."
