(FOTO) Ne marate zalivanja? Potem so te rastline idealne za vašo teraso

Poletje zagotovo ni obdobje, ko bi si želeli preživeti pol dneva, tekajoč od rastline do rastline s kanglico v roki. Bolje je čas izkoristiti za podaljšanje dopustniškega utripa. Zato za sončno teraso ali balkon izberete rastline, ki skorajda poskrbijo same zase. Tako vam, če se odpravite na dopust za nekaj dni ali ves teden, ne bo treba iskati skrbnikov za zalivanje, četudi se temperature povzpnejo v višave. Se sprašujete, katere rastline vas bodo razveseljevale na terasi ali balkonu, ko bi druge že zdavnaj omagale? Pa poglejmo.

Sočne in trpežne

Za suha, svetla in topla, pravzaprav tudi silno vroča rastišča so primerne mnoge sukulente ali sočnice. Naj vas ime ne zavede, sukulente niso sončnice, torej rumene cvetlice, ki se obračajo za soncem, temveč sočnice – posebna družina rastlin, ki imajo v steblih, listih ali koreninah mesnata tkiva, v katerih shranjujejo vodo. V splošnem delimo sočnice v tri skupine glede na to, v katerem delu rastline zadržujejo vodo. Puščavski ter gozdni kaktusi in mlečki (Euphorbia) so sukulente, ki vodo kopičijo v steblih. Aloje, agave, tolstice, živi kamenčki in homulice vodo zadržujejo v listih. V tretjo skupino prištevamo sočnice z nabreklo koreniko, kakršna je značilna za puščavsko rožo.

Agava

Agavo v naravi najdemo v Srednji in Severni Ameriki, med najbolj preizkušenimi agavami (Agave americana) pa sta sorti Aureovariegata in Argenteomarginata, medtem ko vrsta Agave stricta ponuja manjši a ljubko rastoči sorti Daka Zulu in Amigo Jambo. Agave so nekoč močno oblikovale življenje avtohtonih indijanskih plemen iz Srednje Amerike. Z njimi so se prehranjevali, iz vlaken, ki jih vsebujejo listi, pa so izdelovali vse od pristaniških vrvi do osnovnih oblačil in obutve.

Iz sivozelenih, ozkih, en meter dolgih listov otočani na Hvaru pridobivajo niti, iz katerih se tke znana hvarska čipka. Postopek priprave niti je dolgotrajno in zahtevno opravilo, center znanja pa je v benediktinskem samostanu, kjer čipko izdelujejo že od 19. stoletja. Od leta 2009 je hvarska čipka iz agavinih niti vpisana tudi na seznam UNESCO-ve kulturne dediščine.

Če boste rastlino izbrali za balkonski okras, pazite, da se nanjo ne nabodete.

Aloja

Aloje izvirajo iz Afrike in so zelo koristne. Gel iz prelomljenega lista aloe vere se uporablja proti opeklinam. Iz rastline izdelujejo tudi zdravilne napitke in mazila proti glivicam, v svetlem stanovanju ali na terasi pa je aloja lahko več let čudovit okras.

Lord David Attenborough, znan raziskovalec in novinar televizijske mreže BBC, ki je posnel vrsto zanimivih dokumentarcev o naravi, je v knjigi Zasebno življenje rastlin zapisal, da so Bušmani v Afriki drevesasto alojo, ki zraste do šest metrov visoko, poimenovali drevo za tulce. To pa zato, ker so iz listov aloje izdelovali tulce za puščice: notranje tkivo listov so izpraskali in dobljene cevi posušili, jim dodali usnjeno dno in pokrov ter vanje shranjevali lovske puščice.

Puščavska roža

Tudi med puščavskimi rožami (Aeonium) je na voljo več zanimivih vrst in sort. Aeonium arborescens 'Atropurpureum' je najbolj znana, zlasti zaradi privlačnih rdečkasto vijoličnih rozet. Puščavska roža izvira s Kanarskih otokov. Obstaja veliko različnih vrst in kultivarjev vsakega rodu, ki se bodo dobro obnesli kot posodovke na terasi ali v svetlem stanovanju.

Krasula

Tolstica ali krasula izvira iz Južne Afrike. Ima zavidljivo veliko različnih kultivarjev z majhnimi sočnimi listi. Najpogostejše so klasična Crassula ovata, pa sorte Horntree, Hummel's in Golum. V poletnih mesecih se bo tolstica najbolje počutila na sončni legi. Crassula ovata 'Sunset' denimo daje videz manjšega drevesca, po ljudskem verovanju pa naj bi, če je sijoča in zdrava, lastniku prinašala denar.

Evkalipt

V družbi sukulent se bo dobro počutil evkalipt, drevo, ki ga je njegova domovina Avstralija tisočletja navajala na vročino in pekoče sončne žarke. Z več kot 600 vrstami je to najpogostejše listopadno drevo na kontinentu tam spodaj. Če boste evkalipt uporabili kot okrasno rastlino na balkonu, ji namenite zares velik lonec, saj raste zelo hitro in potrebuje precej prostora. Povoščeni listi s srebrnozelenim sijajem in močnim, svežim vonjem, so hrana za koale, hkrati pa odganjajo mrčes. Evkalipt zraste v loncu od enega do treh metrov vi višino, če ga boste tu in tam postrigli, bo postal bolj košat in se bo veter lažje poigraval z njegovimi dišečimi listi. Ko posamezni listi izgubijo popoln sijaj, jih lahko odtrgate, posušite in jih v hladnih mesecih prelijete z vročo vodo. Tako si boste pričarali osvežujočo aromaterapijo in obudili spomine na prelestno poletje.