Sanja Verovnik
Velikost tako imenovanega prostorskega trojčka je odvisna od velikosti celotnega bivalnega prostora v stanovanju. Ker je to običajno osrednji, glavni del stanovanja ali hiše, v katerem se zadržujemo največ časa, je prav, nadaljuje arhitektka in oblikovalka notranjih prostorov, da je to tudi največji prostor. Pri klasičnih enodružinskih hišah s skupno površino od 130 do 150 kvadratnih metrov, je velikost dnevnega dela običajno od 25 do 45 kvadratnih metrov, pojasni Katarina Šauperl. "Na tako veliko površino brez težav umestimo kuhinjo, jedilnico in sedežno garnituro. Kuhinja je večinoma nekje pri vhodu v prostor in je hkrati malo zastrta. Poleg kuhinje je običajno umeščena jedilna miza, ki je vmesni in povezovalni del do sedežne garniture," opiše razporeditev sogovornica. Pravi še, da imajo prostorski trojčki največkrat podolgovato, pravokotno tlorisno obliko ali pa so v obiki črke L.
Katarina Šauperl, arhitektka in notranja oblikovalka: "Povezanost med vsemi tremi prostori ustvarimo z opremo, ki mora biti usklajena. Dobro je, če prostor odraža osebnost ljudi, ki v njem prebivajo, ustvarjajo, se zadržujejo. Takšen prostor lahko potem tudi zaživi kot celota, saj se neopazno preliva iz enega dela v drugega in nato še v tretjega."
Stičišče družine
Kakšen pomen imajo danes trije združeni prostori za družino?
"Življenje je precej hitro in ostaja nam vse manj časa za druženje. Več stvari tudi počnemo hkrati. Trije prostori, združeni v enega, nam omogočijo, da ima vsak od stanovalcev na voljo dovolj prostora za svoja opravila, hkrati pa imajo tudi združevalno funkcijo, saj smo v enem prostoru dejansko vsi skupaj. Medtem ko eden kuha, se lahko pogovarja z nekom, ki sedi za jedilno mizo in na primer pripravlja pogrinjke za kosilo, ali pa z nekom, ki, udobno zleknjen na sedežni garnituri, spremlja kolesarsko dirko po televiziji. Ta trojček je enostavno prostor multipraktik, kjer se dogaja skoraj vse."
Delo za veliko mizo
Jedilna miza je pogosto zelo primerna za delo od doma ali učenje. A včasih je prostorski trojček zaradi večjega števila uporabnikov tudi poln motenj, pri delu oziroma učenju pa potrebujemo mir. Kako torej poskrbeti za zasebnost v takšnem prostoru? "Vsekakor je pomanjkanje zasebnosti v prostoru, ki združuje kar tri namembnosti, velika težava. Zato je treba na to pomisliti že ob načrtovanju prostora," razmišlja Katarina Šauperl. Predvsem si je po njenih besedah najbolje zastaviti vprašanje, kaj nam je v prostorskem trojčku bolj pomembno - zasebnost ali povezanost. "Drsna vrata ali predelna stena je vsekakor lahko zelo dobra rešitev," je prepričana arhitektka in oblikovalka notranjih prostorov. A to je pogosto nemogoče uresničiti, razen če je prostor zasnovan v obliki črke L, še sklene sogovornica.
Raje polotok kot otok
Ali imeti kuhinjski otok je večna dilema. Od česa je to odvisno? Lahko otok izkoristimo tudi kot jedilno mizo, na primer tam, kjer imamo manj prostora za samostojno mizo s stoli?
"Kuhinjski otok zavzame kar precej prostora. Za zelo majhne prostore ga ne priporočam, razen če hkrati služi tudi kot jedilna miza. Bolj kot kuhinjski otok priporočam kuhinjski polotok, ki je z ene strani prislonjen k steni. Tako ohranimo efekt otoka in povezanosti kuhinje s preostalim prostorom ter hkrati pridobimo več delovne površine. Za glavno jedilno mizo otoka vsekakor ne priporočam, saj je precej višji od običajne jedilne mize. Se pa zelo dobro obnese kot miza, pri kateri zajtrkujemo."
Kako poskrbeti za funkcionalno kuhinjo, da nam med pripravo jedi ne bo treba narediti preveč korakov med najbolj potrebnimi kuhinjskimi elementi - štedilnikom, hladilnikom in pomivalnim koritom?
"Pri kuhinji je zelo pomembno, da je vse čim bolj na dosegu rok. Z dobro zasnovano kuhinjo lahko prihranimo kar nekaj korakov. Tako imenovani kuhinjski trikotnik je v bistvu sosledje poteka premikanja po kuhinji, ki ga narekuje kuhanje. Trikotnik tvorijo hladilnik, pomivalno korito in štedilnik, saj jedi običajno pripravljamo tako, da vzamemo živila iz hladilnika, jih umijemo in splahnemo v pomivalnem koritu, nato pa kuhamo in pečemo. Če so ti elementi postavljeni med seboj daleč narazen, naredimo več korakov. Pozabiti ne smemo tudi na delovno in odlagalno površino, ki je je sicer zmeraj premalo. Hrano, ki jo operemo, običajno tudi narežemo in zato je pomembno, da je med koritom in štedilnikom vsaj 50 centimetrov prostora. To je nekakšen minimum, da imamo dovolj prostora tudi za rezalno desko in odlaganje narezanega v posode."
Dnevna soba, ki je tudi jedilnica. Oba prostora, ki sta v resnici en prostor, povezuje en slog, pa tudi iste barve.
Fronte kuhinje naj bodo čim bolj gladke in ravne, ročaji pa skriti in enostavni, takšni, da jih lahko pobrišemo z enim potegom.
Izbor materialov je včasih bolj modna muha
V kuhinji je pomembno tudi, iz kakšnih materialov je, da bo čim bolj vzdržljiva in ne bomo imeli veliko dela s čiščenjem ...
"Ne glede na izbor opreme je kuhinjo zmeraj treba vzdrževati in čistiti. Izbor materiala je včasih tudi bolj modna muha. Sama gledam pri kuhinji bolj na praktičen vidik. Po moji oceni je za kuhinjski pult najboljši ultrapas, saj je vzdržljiv in dobavljiv v vseh mogočih barvah in teksturah. Vse več se uporablja v imitaciji lesa. Fronte kuhinje naj bodo čim bolj gladke in ravne, ročaji pa skriti in enostavni, takšni, da jih lahko pobrišemo z enim potegom. Res pa je, da v kuhinji kuhamo in enostavno ne moremo pričakovati, da bi bil ta prostor sterilen."
Kuhinja, jedilnica in dnevna soba - s čim poskrbeti za rdečo nit med prostori?
"Povezanost med vsemi tremi prostori ustvarimo z opremo, ki mora biti med seboj usklajena. Rdeča nit so lahko barve, lahko je material ali pa enostavno stil opreme. Treba se je držati vodila, da prostor ne sme biti preveč zasičen. Dobro je, če odraža osebnost ljudi, ki v njem prebivajo, ustvarjajo, se zadržujejo. Takšen prostor lahko potem tudi zaživi kot celota, saj se neopazno preliva iz enega dela v drugega in nato še v tretjega."
V hišah je velikost bivalno-kuhinjskega prostora običajno od 25 do 45 kvadratnih metrov.
