Evropska komisija za naslednji dolgoročni proračun EU za obdobje 2021-2027 predlaga nov način dela, ki bo državam EU dal več prožnosti pri uporabi dodeljenih sredstev in oblikovanju programov po meri. Države bodo lahko do 15 odstotkov sredstev skupne kmetijske politike (SKP) iz neposrednih plačil prerazporedile v podporo za razvoj podeželja in obratno, komisija pa bo na podlagi strateških načrtov za doseganje gospodarskih, okoljskih in družbenih ciljev spremljala njihov napredek.
Prednost podpori malim kmetijam
Komisija je lani spisala predloge za pravičnejši sistem predvsem zaradi boljšega usmerjanja podpore. Po teh predlogih ostajajo neposredna plačila bistven del politike, prednost pa bosta imeli podpora malim in srednjim kmetijam ter pomoč mladim kmetom. Poleg tega se bodo neposredna plačila kmetom zmanjšala od vrednosti 60.000 evrov naprej, plačila nad 100.000 evrov na kmetijo pa bodo omejena. Male in srednje kmetije bodo prejele več podpore na hektar, države pa bodo morale vsaj dva odstotka sredstev za neposredna plačila nameniti za pomoč mladim kmetom, ki na novo ustanavljajo kmetijsko gospodarstvo.
Ambicioznejši v skrbi za okolje
Predlog Evropske komisije vsebuje ambicioznejše okoljske in podnebne ukrepe. Predvidoma naj bi kar 40 odstotkov celotnega proračuna SKP prispevalo k podnebnim ukrepom. Neposredna plačila bodo pogojena z boljšimi okoljskimi in podnebnimi zahtevami, države pa bodo morale v podporo kmetom, ki presegajo obvezne zahteve, ponuditi ekosheme, financirane z deležem nacionalnih sredstev za neposredna plačila. Vsaj 30 odstotkov nacionalnih sredstev, dodeljenih za razvoj podeželja, bo namenjenih okoljskim in podnebnim ukrepom. Države bodo lahko dodatnih 15 odstotkov prenesle iz prvega stebra v drugega za financiranje podnebnih in okoljskih ukrepov, brez nacionalnega sofinanciranja.
V ospredje znanje in tehnologija
Večji poudarek so sklenili nameniti uporabi znanja in inovacij z izkoriščanjem najnovejših tehnologij. Raziskovalnim in inovacijskim projektom na področju prehrane, kmetijstva, razvoja podeželja in biogospodarstva bo namenjenih deset milijard evrov iz programa Obzorje Evropa. Zaželeno je, da države uporabljajo velepodatke in nove tehnologije za kontrole in spremljanje, na primer za preverjanje velikosti kmetij pri zahtevkih za neposredna plačila z uporabo satelitskih podatkov. Celovit predlog predlaganih smernic skupne kmetijske politike, zapisan na spletni strani Evropske komisije, predvideva tudi pospešeno digitalizacijo podeželskega življenja, na primer z razširitvijo širokopasovnega dostopa v podeželskih regijah.
Skupaj 365 milijard evrov
Ti predlogi s proračunom v višini 365 milijard evrov zagotavljajo, da SKP ostane politika, pripravljena na prihodnost, ter še naprej podpira kmete in podeželske skupnosti, vodi trajnostni razvoj kmetijstva EU ter odraža prizadevanja EU na področju varstva okolja in podnebnih ukrepov. Državam članicam bo dajala več prožnosti in odgovornosti pri odločanju, kako in kam vložiti sredstva, ki so jim bila dodeljena v okviru SKP, da bi izpolnile ambiciozne cilje na ravni EU v smeri pametnega, odpornega, trajnostnega in konkurenčnega kmetijskega sektorja ter hkrati zagotovile pravično in bolj kakovostno usmerjeno podporo dohodkov kmetov, ocenjujejo v Evropski komisiji.
Kateri so nadaljnji koraki
Da bodo sredstva EU čim prej prinesla rezultate na terenu, kmetom pa se zagotovili potrebna gotovost in predvidljivost pri njihovih poslovnih in naložbenih odločitvah, je potreben hiter dogovor o skupnem dolgoročnem proračunu EU in njegovih sektorskih predlogih. Zamude, podobne tistim na začetku tekočega proračunskega obdobja 2014-2020, bi lahko pomenile, da kmetje in nacionalni organi ne bi imeli koristi od zmanjšane birokracije, večje prožnosti in učinkovitejših rezultatov, ki jih bo prinesla nova SKP. Kakršne koli zamude pri odobritvi prihodnjega proračuna bi prav tako upočasnile začetek na tisoče možnih novih projektov po vsej EU, ki bi podprli kmete in podeželske skupnosti pri reševanju vprašanj - od boljšega varstva okolja do privabljanja novih kmetov. Če bi bil dogovor o naslednjem dolgoročnem proračunu dosežen v letu 2019, bi bil zagotovljen nemoten prehod med sedanjim dolgoročnim proračunom za obdobje 2014-2020 in novim proračunom ter s tem predvidljivo in neprekinjeno financiranje v korist vseh.
