Jasna Marin
Vročina in suša lahko zeleno in mehko travno preprogo spremenita v rumeno-rjavo površino, medtem ko je nenehna vlaga tista, ki spodbudi razvoj mahu, razlagajo v podjetju Metrob. Najbrž ste na domači trati opazili poškodbe in se sprašujete, kako poškodovani trati pomagati, da ponovno postane privlačna. K sreči se za vsako težavo najde rešitev.
Pomaga lahko že ...
Če na trati ni večjih poškodb, pomaga že redno zalivanje. S tem zagotovite regeneracijo trave in preprečite nastanek novih suhih površin. "Četudi so travne bilke videti posušene, jih lahko z zalivanjem ponovno ozelenite. Travo redno in močno zalivajte vsaj sedem do deset dni, da travno rušo dobro navlažite. Obstaja namreč velika verjetnost, da je posušen le zgornji del travnih bilk, korenine pa niso utrpele večjih poškodb. Če priskoči na pomoč dež, toliko bolje," poudarjajo pri Metrobu.
Popravilo manjših poškodb
Pri manjših poškodbah na trati, kot so ogolela mesta, ki lahko nastanejo na primer zaradi čez poletje postavljenega trampolina ali drugih igral in športnih pripomočkov, zalivanje ne bo zadostovalo, temveč bo treba travo posejati. V ta namen uporabite kakovostno travno seme za dosejevanje.
Odstranite nadležne plevelne trave
Veliko težavo na trati predstavljajo plevelne trave, ki se pojavijo od julija naprej. "Praviloma gre za navadno kostrebo (Echinochloa crus-galli), lahko tudi pesjak (Cynodon dactylon). V trati se močno razbohotita, naredita tudi do 20-centimetrske rozete, na katerih izpodrineta vse druge trave. Obe travi sta enoletni, zato jeseni odmreta, na površini pa ostanejo prazna mesta, ki jih v naslednjem letu običajno zapolni širokolisten plevel," razlagajo pri Metrobu. Da bi preprečili težave s pleveli, strokovnjaki priporočajo naslednje: "Dokler plevelne trave vznikajo, je najboljše ročno odstranjevanje. Korenine plitko odrežite s škarjami, kajti izrezovanje z nožem povzroča luknje. Korenine omenjenih plevelov bodo tako odmrle." Če so se plevelne trave premočno razrasle, je smiselno počakati, da trave odmrejo, nato naj sledi vertikutiranje, torej odstranitev odmrlih ostankov, in setev travnega semena.
Gnojilo da, vendar ne katerokoli
V toplih jesenskih dneh trava nenehno raste. Zato poleg rednega odstranjevanja listov z zelenice, s katerim preprečite gnitje trave, ne pozabite na redno košnjo. Višina košnje naj bo štiri do pet centimetrov. Prav tako je jeseni dobro pognojiti trato, vendar ne s katerimkoli gnojilom. "V hladnejši polovici leta se potrebe rastlin po hranilih spremenijo. Medtem ko smo spomladi pri gnojilih za trato dajali prednost dušičnim, so za jesensko gnojenje bolj primerna gnojila z višjo vsebnostjo kalija, železa in z manj dušika ter se počasi sproščajo," svetujejo pri Metrobu. Jesensko gnojenje opravite v drugi polovici septembra ali v oktobru. Kalij namreč krepi koreninski sistem, tako postane trata odpornejša pred zimo.
