Lesarstvo je panoga v porastu. Kakšne priložnosti vse ponuja?

Še pred tridesetimi leti je v Sloveniji cvetela pohištvena industrija. Zdaj živi le še v nekaj manjših podjetjih in pri obrtnikih, se pa po letih zatišja precej razvija in širi uporaba lesa v gradnji in pri stavbnem pohištvu.

"Lesna panoga je po letu 2014 ponovno začela rasti in še vedno je opazen ta trend. Verjamem, da bo to pokazala tudi statistika za preteklo leto. Lesena okna in vrata ter montažne hiše so v porastu. Glede pohištvene industrije pa se zdaj pripravlja nova panožna strategija," razlaga direktor Združenja lesne in pohištvene industrije Igor Milavec. A ker je največ potenciala prav pri gradnji, gre usmeritev tudi pri pohištvu v to smer. "Razmišljamo o možnosti, da bi začeli izdelovati celostne pametne stavbe. Ne mislim le les, pač pa, da bi bila celotna hiša upravljana tako, kot to narekuje sodoben čas. Hkrati pa bi uredili celovit interier. Tako bi poskrbeli za celosten izdelek," predlaga.

Da podjetja s stavbnim pohištvom in leseno gradnjo precej rastejo in prosperirajo, je prepričan tudi Aleš Ugovšek, vodja strategije v podjetju M Sora, kjer izdelujejo lesena okna. "Res imamo potrebe po novih kadrih in težko jih je dobiti. Je pa res, da zdaj v lesariji delajo tudi drugi. Mi iščemo tudi gradbenike, ekonomiste in tehnologe. Ti so lahko lesarji ali pa ne. To je zdaj drugače, kot je bilo pred dvajsetimi leti," pravi Ugovšek. Nadaljuje, da tista klasična profesionalnost še vedno živi pri obrtnikih v delavnicah. Kar se tiče uporabe lesa v dizajnu pri nakitu in drugih modnih dodatkov pa je nekoliko bolj skeptičen. "Na tem področju je trg nasičen z izdelki iz celotnega sveta. S temi cenami ne moremo biti konkurenčni. Drugače je, če gre za zelo znanega oblikovalca. V takem primeru se seveda prodaja ime. Veliko večji potencial imata lesena gradnja in tudi pohištvo," dodaja.

Veliko možnosti ima les tudi v kemiji in farmaciji. "Les ima precej različnih kemičnih spojin. Tukaj se dogajajo veliki premiki. Do tja je sicer še dolga pot, ampak raziskuje se predvsem na področju jedrovine in grč v lesu. S pomočjo ekstrakcije grč v rdečem boru lahko pridemo do pomembnih snovi za farmacevtsko industrijo, kot je na primer pinosilvin," nadaljuje.

V teh panogah je zagotovo zelo veliko potenciala, a kot po drugi strani še ugotavlja Ugovšek, so pričakovanja študentov, ki pridejo na trg dela, vendarle previsoka. "Ta fama o visokih plačah je zdaj velika, realnost pa ni vedno taka. Pa to ne velja le za lesarstvo. A v industriji, kjer je les, je to še posebej opazno. Razlog je v tem, da je delež stroškov materiala v proizvodnih podjetjih bistveno višji kot v storitvenih podjetjih," še pravi Ugovšek, ki je na GZS v preteklosti tudi vodil področje tehnološkega razvoja in inovativnosti.

Dodaja še, da so in še bodo v lesarstvu možnosti za zaposlitev, da pa podjetja stremijo k višji produktivnosti, kar vpliva tudi na višino plač, in da bomo v lesarstvu prej videli trend višanja plač in ne več tako velikega povečevanja števila zaposlenih.