(POGLED) Lažje je postati poslanec kot čistilec

Mariborska Osnovna šola bratov Polančičev glede na objavo mariborskega zavoda za zaposlovanje išče čistilca. Ta mora ob drugih predpisanih zahtevah predložiti tudi potrdilo o nekaznovanosti, in ker gre za delo v šoli, tudi potrdilo o izbrisanih obsodbah za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost. Potrdilo o nekaznovanosti terjajo tudi od človeka, ki bi rad bil specialni pedagog v centru za sluh in govor. Pa tudi od svetovalca – pripravnika na oddelku za okolje, prostor in kmetijstvo mariborske upravne enote. V mariborskem UKC od tistih, ki bi radi zasedli mesto diplomirane ali srednje medicinske sestre, zahtevajo napisano izjavo, da niso bili obsojeni in da niso v kazenskem postopku.

Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja v svojem 107. členu določa, da dela na področju vzgoje in izobraževanja ne more opravljati tisti, ki je bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, in tisti, ki je bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Tudi zakon o javnih uslužbencih kot pogoj za imenovanje v naziv v svojem 88. členu navaja, da uslužbenec ne sme biti pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in da ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, pa tudi, da zoper njega ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Glede na ta določila je v naši državi torej veliko težje postati javni uslužbenec ali kandidirati za čistilca kot za politika. Tistim, katerih imena se namreč pojavljajo kot kandidati, pa naj gre za volitve v državni zbor, evropski parlament ali lokalne volitve, tovrstnega potrdila ni treba predložiti, saj kaj takega ni uzakonjeno. Zakon o poslancih namreč predvideva le, da poslancu preneha mandat, "če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev". A ta zapis velja samo za poslanca, ki mandat že ima in je bil v tem času obsojen. V poslansko klop pa lahko, če je seveda izvoljen, sede tudi poslanec, ki ima kriminalni dosje že odprt.

"V Sloveniji imamo obsojene politike, ki bi jim morali prepovedati kandidirati na volitvah," je bilo mogoče pred dnevi na twitterju prebrati zapis Angelike Mlinar, sicer kandidatke za poslanko iz vrst SAB. Da je prst usmerjen v premierja Janeza Janšo, je jasno. In na njegovo obsodbo na trimesečno pogojno kazen s preizkusno dobo enega leta, ki mu jo je celjsko sodišče izreklo zaradi žaljivega tvita zoper dve novinarki javne radiotelevizije. A četudi bi za kandidate za poslance veljala omejevalna določila, ki smo jih povzeli, je dejstvo, da kazen zoper Janšo ni ne pravnomočna, ne nepogojna in ne daljša od šestih mesecev. Torej omejitve, da je med kandidati, zanj ni.

Kar nekaj pobud je bilo v preteklosti v smeri, da bi prav s pogojem nekaznovanosti zaostrili pogoje za nastop funkcije poslanca. Še zlasti, potem ko je spomladi leta 2014 postala pravnomočna sodba v aferi Patria. Zaradi domnevnih nepravilnosti pri nakupu finskih oklepnikov je bil Janša obsojen na dve leti zapora, sodba na prvi stopnji mu je bila izrečena junija 2013. Janša je bil že zapahi, ko je bil na predčasnih volitvah 2014 izvoljen za poslanca. Takrat so se razvnele polemike, ali je torej sploh lahko poslanec. Pravniki so bili glede tega razdeljeni, kajti že omenjeni zakon o poslancih, kot že poudarjeno, govori o prenehanju mandata poslancu, ki je dejanje storil v času mandata. A mandatno-volilna komisija se je postavila na stališče, da je treba Janši mandat odvzeti, in oktobra 2014 mu je prenehal. A zadeva Patria je bila kasneje razveljavljena na vrhovnem sodišču – na koncu je zastarala, ustavno sodišče pa je leta 2015 Janši dokončno vrnilo mandat z razlago, da se del zakon o poslancih, ki določa, kdaj poslancu preneha mandat, "ne more nanašati tudi na primere, ko je razlog za prenehanje mandata obstajal že v postopku potrjevanja kandidatur".

Že v času, ko je bila Janša obsojen na prvi stopnji, je skupina poslancev v zakonodajni postopek vložila predlog novele zakona o volitvah v državni zbor, ki bi zaostril nastop funkcije poslanca tako, da bi med pogoje zapisali tudi neobstoj pravnomočne obsodbe na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece oziroma zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na pogojno kazen zapora v istem trajanju; neobstoj pravnomočne obsodbe zaradi katerega izmed kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva ter neobstoj pravnomočne obtožnice zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. A potrebne dvotretjinske podpore poslancev v času vladanja Alenke Bratušek predlog ni dobil.

Leta 2015, ko je vlado vodil dr. Miro Cerar, so poslanci na mize dobili podoben predlog, a tudi takrat je zaradi prenizke poslanske podpore poizkus klavrno propadel. Ker potrebnega širokega političnega soglasja tudi v letih kasneje nikoli več ni bilo, se zaostritve nastopa poslanske funkcije, omejene z nekaznovanostjo, pojavljajo le še kot ideje pred vsakokratnimi volitvami in pa, seveda, kot predmet spopadanja med političnimi nasprotniki. Tudi sedaj ni drugače, še zlasti zato, ker je v predkazenskih in kazenskih postopkih kar nekaj vidnih politikov. Janšo čaka še sojenje v zadevi Trenta. Zdravko Počivalšek, minister za gospodarstvo, ki je kandidat za poslanca stranke Konkretno, je v predkazenskem postopku zaradi domnevnih nepravilnosti pri nabavi zaščitne medicinske opreme, ki sicer traja že skoraj dve leti. Kandidat za poslanca iz vrst SDS Aleš Hojs, aktualni notranji minister, je v predkazenskem postopku zaradi javne objave plač zaposlenih na policiji in notranjem ministrstvu. Tudi Alenka Pivec, kandidatka Naše dežele, je v predkazenskem postopku zaradi afere SRIPT. Vsi omenjeni sicer kakršnokoli krivdo za očitke zanikajo.

Kar nekaj anket med državljani je bilo opravljenih v preteklosti in izkazalo se je, da jih večina meni, da se v politiki ne bi smeli udejstvovati tisti, ki so bili pravnomočno ali nepravnomočno obsojeni, tisti, za katere je v zvezi z njihovim ravnanjem KPK podala negativno mnenje, in tisti, ki so v kazenskem postopku. Da pravnomočno obsojeni poslanci nimajo v politiki več kaj iskati, je sicer večinsko mnenje tudi med izbranimi predstavniki ljudstva. A z dodatki. SDS, na primer, to pogojuje z delovanjem pravne države, ki pa, kot pravijo, v Sloveniji ne deluje. V primeru nepravnomočne obsodbe pa, pravi več izvoljenih predstavnikov ljudstva, je odstop s posameznih visokih političnih funkcij stvar integritete posameznika in "v luči ustavne pravice domneve nedolžnosti ne more biti predmet zakonske določbe". A to, da bi nekdo zaradi sumov nezakonitosti, ki se zgrinjajo nad njim, sam odstopil, je pri nas še zmeraj iluzija. Kot tudi, da zaradi tega ne bi kandiral. Redke so tako stranke, ki od svojih kandidatov zahtevajo izjavo o nekaznovanosti. Volivci pa naj bi bili tisti, ki bomo ocenili, ali nas to moti ali ne.