Mitja Sagaj
Membrani Gore-Tex in Sympatex že dolgo nista več edini, ki funkcionalna oblačila ločujeta od običajnih. Odpornost proti vetru in vodi, zračnost, regulacija temperature, neobčutljivost za umazanijo in UV-žarke, antimikrobnost, ognjevarnost, elastičnost, trpežnost, preprostost nege, celo lahkost ..., vse to so lastnosti funkcionalnih oblačil, ki z razvojem sledijo potrebam sodobne družbe, predvsem rekreativnih in profesionalnih športnikov.
"Še zmeraj je osnovno poslanstvo funkcionalnega perila v nasprotju z običajnim bombažnim perilom to, da se hitro suši. Zato uporabnik nima občutka, da ima na sebi vlažne stvari, kar je dobro, ker nas vlaga ob izhlapevanju hladi. Funkcionalno oblačilo ne preprečuje potenja, toda ko je mokro, se hitro posuši. In na tej mikroravni vlago s kože prenese na drugo stran tkanine, kar se morda sliši težko verjetno, ker je tkanina res tanka, a na drugi strani tkanine se majhna kapljica razporedi na večjo površino in se zato hitreje posuši," pojasnjuje Denis Počervina, vodja prodaje v podjetju Iglu šport. Sogovornik dodaja, da tako osnovna funkcija funkcionalnega oblačila ni gretje, pač pa predvsem odvajanje vlage.
Kemična obdelava ekološko sporna
Lastnost odvajanja vlage je mogoče doseči na več načinov, lahko gre za posebno tkanje oblačila, lahko pa z dodatno kemično obdelavo tkanine oziroma oblačila. "Kemična obdelava načeloma vzdrži omejeno število pranj, lahko 30 ali 50, posebno tkanje, če je pravilno izvedeno, pa ustvari pogoje za odvod, ki ostanejo tudi po več pranjih," pojasnjuje sogovornik in dodaja, da se proizvajalci najpogosteje odločijo za kombinacijo obojega.
Predvsem dodatna obdelava tkanine zagotavlja še antibakterijsko zaščito, kar prispeva tudi k manj ali nič neprijetnega vonja, to pa se lahko doseže z različnimi obdelavami, pri čemer so nekatere bolj, druge manj ekološke. Prav ekološki vidik postaja najpomembnejši danes, ko govorimo o funkcionalnih oblačilih. "Načeloma je po navadi tako, da manj ekološka oblačila delujejo bolje, zato pa bolj onesnažujejo planet, predvsem vode," pravi Počervina in spomni na dodajanje srebrovih ionov v preteklosti, kar pa je pri pranju potovalo v vodovodno omrežje in naprej v okolje.
Funkcionalno oblačilo, če naj kar najbolje opravlja svojo funkcijo, naj bo čim bolj oprijeto
Zato je danes pri proizvodnji funkcionalnih oblačil pozornost namenjena predvsem okolju oziroma ekologiji. Proizvajalci se vse bolj izogibajo materialom in surovinam, ki izvirajo iz nafte, ali pa uporabljajo takšne, ki so že reciklirani in jih je tudi nadalje še mogoče reciklirati, predvsem ko govorimo o plastenkah ali ribiških mrežah. Pomemben ekološki vidik pa je upoštevan tudi pri uporabi barvil za tkanine funkcionalnih oblačil. "Tudi kupci so danes že do te mere ozaveščeni, da sprašujejo po ekološki prijaznosti oblačil oziroma se odločijo za blagovno znamko, ki na tem področju precej izstopa," pravi sogovornik.
Med naravnimi materiali prevladuje merino volna
Proizvajalci funkcionalnih oblačil sicer poleg umetnih materialov funkcionalna oblačila izdelujejo tudi iz naravnih materialov, med katerimi prevladuje merino volna, ki jo tudi sogovornik ocenjuje za izjemno zanimiv material, saj je z ekološkega vidika zelo sprejemljiva. "Merino volna je izjemno tanko vlakno, je tudi naravno antibakterijska, torej nima neprijetnega vonja. Volna se sicer ne suši tako hitro kot poliester, ohranja pa toploto, tudi ko je mokra, zato v volni nimamo občutka hladu. Je pa pri volni pomemben etični vidik odnosa do ovc, ki zagotavljajo merino volno," še pravi Denis Počervina. Omeni še kombinacijo sintetičnih in naravnih materialov, o katerih nas skušajo proizvajalci prepričati, da uporabnik v tem primeru dobi najboljše lastnosti obeh materialov, čeprav naj bi praksa kazala drugače. Predvsem pa - zaključi sogovornik - bombaž v oblačilih za športne aktivnosti nima kaj iskati, saj se izjemno dolgo suši. Velja pa omeniti, da naj bo funkcionalno oblačilo, če želimo, da kar najbolje opravlja svojo funkcijo, čim bolj oprijeto.
