Urban Červek
Večkrat citirano (in tudi kritizirano) poročilo Svetovnega gospodarskega foruma (World economic forum, WEF) “Prihodnost poklicev; Zaposlenost, veščine, strategija zaposlenosti za četrto industrijsko revolucijo” iz leta 2016 napoveduje, da bodo tehnološke spremembe povzročile izgubo več milijonov delovnih mest do leta 2020, nekaj milijonov pa naj bi nastalo na novo. Med njimi bodo poklici, ki danes niti ne obstajajo, tako kot pred desetimi leti še ni bilo poklicev, kot so na primer voznik v sistemu Uber, razvijalec mobilnih aplikacij in direktor za družbena omrežja. Na žalost omenjeno poročilo napoveduje, da bo izginilo veliko več delovnih mest (sedem milijonov globalno), kot jih bo nastalo na novo (dva milijona).
“Večina danes najbolj iskanih poklicev v mnogih industrijah in državah pred desetimi leti ali več sploh ni obstajala, stvari pa se bodo v prihodnje spreminjale še hitreje. Po nekaterih ocenah naj bi 65 odstotkov otrok, ki se zdaj vpisujejo v osnovno šolo, pozneje opravljalo povsem nove poklice, ki danes še ne obstajajo. Ker se razmere na področju zaposlovanja tako hitro spreminjajo, je za podjetja, vlado in posameznike odločilna predvsem sposobnost, da predvidijo in se pripravijo na bodoče zahteve glede poklicnih kvalifikacij, vsebine delovnih nalog ter njihov skupni učinek na zaposlovanje, da bi lahko v celoti izkoristili priložnosti, ki jih ponujajo ti trendi, in tudi omilili neželene posledice,” piše v poročilu, ki so ga pripravili na podlagi odgovorov vodij kadrovskih služb v velikih svetovnih podjetjih.
Dve tretjini v prihodnosti izgubljenih delovnih mest bodo po napovedi pisarniška in administrativna delovna mesta, medtem ko naj bi nova delovna mesta nastala zlasti na področju računalništva in matematike ter arhitekture in inženiringa. “Še naprej se bo zmanjševalo število delovnih mest v industriji in proizvodnji, čeprav v tem primeru obstaja razmeroma velik potencial za dodatno usposabljanje, prerazporejanje in izboljšanje produktivnosti po zaslugi tehnologij, ne zgolj s popolno nadomestitvijo delavcev,” ugotavljajo avtorji poročila WEF.
Deficitarni poklici
Letošnji seznam deficitarnih poklicev glede na javni razpis za dodelitev štipendij za srednješolsko izobraževanje: kamnosek, mehatronik, izdelovalec kovinskih konstrukcij, inštalater strojnih inštalacij, oblikovalec kovin, orodjar, elektrikar, avtokaroserist, pek, slaščičar, mesar, tapetnik, mizar, zidar, tesar, klepar-krovec, izvajalec suhomontažne gradnje, slikopleskar-črkoslikar, pečar- polagalec keramičnih oblog, gozdar, dimnikar. Vsi nazivi so v razpisu navedeni tudi za ženski spol.
Na pragu družbe brez dela?
Z napovedmi, da v prihodnosti ne bo dovolj delovnih mest za vse, ki bodo iskali zaposlitev, se strinja dr. Sabina Žnidaršič-Žagar, samostojna svetovalka v centru za osebni in profesionalni razvoj študentov Univerze v Ljubljani. “Z napovedmi se strinjam. Človek si je od nekdaj prizadeval olajšati si delo. V ta namen je uporabljal vsa razpoložljiva sredstva: moč, prevlado, silo, vpliv, manipulacijo, živali, znanje, tehnologijo … Danes smo na pragu družbe brez dela, vendar imamo problem, da se kulturno in družbeno dojemamo predvsem skozi (plačano) delo; naša samopercepcija je kar najtesneje (še vedno) povezana prav z našim profesionalnim delom, položajem v delovni hierarhiji, statusom, plačilom, ugledom ipd.” Po njenih besedah bo tako imenovanih zaposlitev vedno manj in jih bo do leta 2050 že “zelo zelo malo”.
Bodočim študentom dr. Sabina Žnidaršič-Žagar polaga na srce, da se jim lahko zgodi, da ob koncu študija njihovega poklica ne bo več. In kako lahko (bodoči) študent reši ta paradoks? “Zgolj tako, da postavi v svoj fokus druga vprašanja in išče rešitve, na katere ima vpliv. Že pri izbiri študija je pomemben razmislek o tem, kaj nas resnično veseli, in sicer tako močno, da bomo z veseljem študirali. Vemo namreč, da je uspešnost učenja premo sorazmerna z veseljem in interesom. Vprašati se moramo, v čem smo dobri in v čem bi bili lahko še boljši, razmisliti o tem, ali bomo pri študiju tudi uspešni, ali mu bomo kos. V času študija je nato treba pridobivati izkušnje in raznolike spretnosti za učinkovito socialno mrežo. Med študijem je treba postoriti še marsikaj, da bomo po študiju stopili na poklicno pot pripravljeni tudi na izzive, ki si jih danes še ne predstavljamo najbolje, na morebitno odsotnost poklica, za katerega smo študirali, trg pa bo zahteval povsem drugačne spretnosti in znanje.”
Revolucija, ki je ves čas pred vrati
Napovedi o skorajšnjem množičnem prihodu poklicev, ki še ne obstajajo in izobraževanju šolarjev za poklice, ki jih še ni, sploh niso tako nove, kot se zdijo. V spletnem članku Praktični vodnik po poklicih, ki še ne obstajajo so avtorji na veliko primerih razkrili, da gre pri teh navedbah za stare vzorce. O tem je govoril že ameriški predsednik Bill Clinton v govoru leta 1996: “Sami se morate odločiti. Veliko vas mladih v občinstvu boste v nekaj letih opravljali poklice, ki sploh še ne obstajajo. Nekateri boste opravljali dela, ki si jih sploh še nismo zamislili.” Podobne izjave so avtorji članka našli še prej v ameriški zgodovini in jim pripisujejo bolj politično in ideološko ozadje kot pa dejansko strokovno napoved glede izobraževanje in trga dela. Podobno je tudi s številko 65 odstotkov, kolikšen naj bi bil delež otrok, ki bodo ob koncu šolanja opravljali dela, ki v tistem času še ne obstajajo. Ta delež se namreč pojavlja že v preteklih napovedih, nikomur pa ni uspelo izvedeti, kako so do te ocene sploh prišli.
Prepričljivost, čustvena inteligenca, interdisciplinarnost
Univerze se tega pojava po besedah sogovornice zavedajo. “Strokovnjaki, ki so dobro vpeti v raznolika sodelovanja, že dolgo vedo, da je izjemno pomembna interdisciplinarnost, kot ena vedno bolj ključnih strokovnih kompetenc. Univerza v Ljubljani razvoj interdisciplinarnosti aktivno omogoča in podpira, na primer prek različnih projektov, v katere se vključujejo študenti različnih disciplin, v sodelovanju z mentorji z univerze in ‘trga dela’ iščejo in razvijajo nove rešitve na zelo raznolikih področjih, tudi prek interdisciplinarnih študijskih programov. Z različnimi aktivnostmi na univerzi spodbujamo tudi razvoj drugih ključnih generičnih kompetenc, kot so multikulturnost, sodelovalnost, komunikacijske, organizacijske spretnosti, samostojno učenje, kreativnost in samoiniciativnost. Vse te kompetence lahko študent pridobi ob študijskih aktivnostih ali zunaj njih.”
Če držijo napovedi poročila WEF, naj bi v povprečju do leta 2020 več kot tretjino zaželenih splošnih spretnosti in znanj pri večini poklicev pomenile tiste, ki na nekem delovnem mestu danes še ne veljajo za ključne. “Na splošno bo v industrijah vladalo večje povpraševanje po socialnih spretnostih, kot so prepričljivost, čustvena inteligenca in sposobnost učenja drugih, kot po ozkih tehničnih znanjih, kot sta programiranje ali uporaba in nadziranje opreme. V bistvu bo treba tehnična znanja dopolniti z zelo dobrimi socialnimi spretnostmi in sposobnostjo sodelovanja,” piše v poročilu.
Interdisciplinarnost je ena vedno bolj ključnih strokovnih kompetenc.
Šole nikoli ne bodo mogle slediti tempu sprememb
Po mnenju sogovornice se šolski sistem v Sloveniji prepočasi prilagaja sodobnim trendom na trgu dela. “Resnično dogajanje poteka zunaj institucionalnega vertikalnega izobraževanja, v obšolskih in zunajšolskih aktivnostih. Če nič drugega, bi morale šole, osnovne in srednje, mlade spodbujati in tudi nagrajevati pri vključevanju v tovrstne aktivnosti. Dejstvo je, da nenehno spreminjajočemu se trgu dela nobena izobraževalna ustanova ne bo mogla slediti dovolj hitro in posledično zadovoljevati vsakokratne, nove potrebe po znanju in spretnostih. Zato je pomembno, da so mladi (in starejši) opolnomočeni za odgovorno vodenje lastne kariere; da bodo znali prepoznavati svoje prednosti in pomanjkljivosti, zaznavali priložnosti, znali izbirati, postavljati in dosegati cilje, da bodo sposobni samostojnega učenja in kritičnega presojanja.”
Čeprav je napovedovanje prihodnosti nehvaležno in vedno tudi vsaj v nekem deležu napačno, med tehnologijami, ki bodo krojile prihodnost nove ekonomije, strokovnjaki navajajo umetno inteligenco in strojno učenje, robotiko, nanotehnologijo, 3D-tiskanje, genetiko in biotehnologijo, vse te panoge pa so izrazito interdisciplinarne. Vendar je treba te napovedi kot vse druge jemati z zrnom soli; med trenutno najbolj iskanimi poklici je veliko tistih iz tradicionalnih panog in glede na povpraševanje nič ne kaže, da bodo kaj kmalu izumrli.
