Poleg kupov odpadne embalaže, ki še kar zastaja v skladiščih komunal, so letos nedelovanje shem za ravnanje z odpadki še posebej žarko osvetlile gore izrabljenih sveč na dvoriščih komunal. Kar 140 ton odpadnih sveč je trenutno v Snaginem skladišču v Mariboru.
- 32 milijonov evrov letno porabimo Slovenci za nagrobne sveče, približno le 25.000 evrov pa je zbranih za ravnanje z odpadnimi svečami.
- 112 je v Sloveniji proizvajalcev, prodajalcev in uvoznikov sveč.
- 1199 je upravljavcev pokopališč.
- 58 je izvajalcev javnih služb, komunal.
Sistem je netransparenten
Težava je zelo podobna tisti pri embalaži, a če država družbam za ravnanje z odpadno embalažo predpiše kvote, torej kolikšen delež embalaže mora družba odpeljati, pri odpadnih svečah letne kvote, ki so jih dolžni posamezni prevzemniki odpeljati, ni. "Tako prihaja med prevzemniki do nesoglasij glede deležev, ki jih prevzemajo, kolateralno škodo v sistemu pa nosimo prav mi, ki odpadne sveče zbiramo," razlagajo pri Snagi.
Denarja se zbere premalo
Da sistem ravnanja z odpadnimi svečami hudo škili, je lani ugotovilo že računsko sodišče. Delež recikliranja, ki ga navaja ministrstvo za okolje, je sicer pohvalen, a v uspešno evidenco niso vključene vse sveče. Pravzaprav le njihov manjši del. "Sistem ravnanja z odpadki omogoča, da se reciklira v povprečju 97,8 odstotka predhodno obdelanih odpadnih nagrobnih sveč oziroma 95,8 odstotka zbranih (prevzetih) odpadnih nagrobnih sveč, vendar pa pri tem računsko sodišče opozarja, da teh rezultatov ni mogoče v celoti preveriti in da obstajajo razhajanja med evidencami in podatki. Slab nadzor ministrstva nad evidencami in podatki po oceni računskega sodišča dodatno zmanjšuje učinkovitost sistema," ugotavljajo na sodišču.
Elektronika in parafin v istem košu
Še več. Kot izpostavi Darja Figelj, direktorica podjetja Interseroh, v Sloveniji ni nikjer zapisano, da je treba elektronske sveče ločiti od parafinskih. Pa čeprav gre pri prvih za elektronski odpadek.
