Damijan Toplak
Tečaji delnic na Ljubljanski borzi doživljajo preporod, ob tem pa se mnogi sprašujejo, kako dolgo lahko ohranijo pozitivni trend, saj so borzni indeksi najvišje po letu 2010. So tuji investitorji prepoznali privlačnost tečajev delnic na Ljubljanski borzi, ko delnice kotirajo relativno poceni glede na kazalnike tečaj/knjigovodska vrednost delnice in tečaj/dobiček na delnico, primerjajoč jih z ameriškim, evropskimi in drugimi razvitimi trgi, ter so tudi slovenske delnice dividendno izjemno donosne, ali pa delnice kupujejo kar domači investitorji. Je razlog relativno nizkih tečajev slovenskih delnic pregovorno nizka likvidnost Ljubljanske borze, strah tujih investitorjev pred slovenskim kapitalskim trgom ali kaj drugega ter kaj si lahko obetamo od Ljubljanske borze letos in koliko bodo na tečaje vplivale razmere v slovenskem gospodarstvu in v svetu (trgovinske vojne, brexit, napeti odnosi med Iranom in ZDA)?
Gledati je treba vsako delnico posebej
Blaž Angel, vodja analiz pri BKS banki, poudari, da je slovenski borzni trg majhen in mu investitorji ne posvečajo velike pozornosti. "Če k temu dodamo slabo likvidnost, značilno za naš trg, to pomeni dvoje: da ko se tujci odločijo povečevati izpostavljenost na slovenskem trgu, le-ta nadpovprečno raste, in obratno, nadpovprečno pada, ko se odločijo zniževati svoje pozicije. Če je rast večinsko podprta s prilivi tujih investitorjev, to še ne pomeni, da so se za nakupe odločili zaradi privlačnosti tečajev, ampak so ti zgolj del celotnega paketa nakupov na trgih južne in srednje Evrope. Slovenski borzni trg je zelo specifičen. Delnice, ki kotirajo na njem, ne predstavljajo slovenskega gospodarstva, kar velja za ameriški trg in večino drugih razvitih trgov. Tržna kapitalizacija v Sloveniji predstavlja 15 odstotkov BDP, v ZDA 150 odstotkov. Zato je treba biti previden, ko slovenski trg primerjamo z drugimi razvitimi trgi," opozarja Angel in doda, da je bolj primerno pozornost posvetiti posameznim delnicam.
Krka bo le ukrepala
Romunski mediji pišejo o domnevnem Krkinem podkupovanju romunskih zdravnikov z denarnimi izplačili, plačevanju udeležbe in predavanj na seminarjih v tujini ter počitnic v tujini, kar naj bi trajalo že več kot desetletje, v zameno pa so romunski zdravniki predpisovali več določenih Krkinih zdravil, kakor bi jih sicer. Tovrstne prakse naj bi se sicer na romunskem trgu posluževali tudi Krkini konkurenti, kot kaže, pa bodo v Krki naposled ukrepali.
"Vse sume neskladnih ravnanj obravnavamo celovito in v skladu z vzpostavljenimi pravili o preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju prevar. Imenovali smo posebno skupino, ki podrobno preverja delovanje Krkine odvisne družbe v Romuniji. Po opravljeni notranji preiskavi, ki bo predvidoma zaključena konec januarja, bo skupina o ugotovitvah poročala Krkini upravi, uprava pa nadzornemu svetu. V primeru ugotovljenih nepravilnosti, ki bi lahko materialno vplivale na Krkino poslovanje, bomo o njih javno poročali," so sporočili včeraj iz Krke, ki na romunskem trgu ustvari okrog 60 milijonov evrov letne prodaje. Za Večer so tudi potrdili, da se njihove Terme Krka zanimajo za nakup hotelskega kompleksa Salinera v Strunjanu.
Podcenjenost je lahko pozitivna
Bolj pomembno bo poslovanje posameznih podjetij, predvsem bi pozitivno vplivalo izboljšanje korporativnega upravljanja in postavljanje vizij, v katere bi investitorji verjeli. Pričakujejo, da bodo tudi letos slovenska podjetja v povprečju podcenjena glede na primerljiva tuja podjetja. Pri tem je podcenjenost lahko pozitivna, saj ponuja določeno zaščito pred izgubo vrednosti, če je na trgih korekcija tečajev.
Tržna kapitalizacija v Sloveniji predstavlja 15 odstotkov BDP, v ZDA 150 odstotkov
