V prvem letu prejšnjega stoletja je ameriško državo Kansas zajel grozen orkan in dvanajstletno Dorothy Gale odpihnil v Deželo čarovnika iz Oza. Ker si je želela domov, se je odpravila v Smaragdno mesto k mogočnemu čarovniku, na poti pa so se ji pridružili še strašilo brez možganov, kositrni drvar brez srca in lev brez poguma. Izkazalo se je, da je bil čarovnik iz Oza navaden šarlatan, ki je, kot mnogi politiki po njem, do položaja prišel s pomočjo megafona in balona na vroči zrak. Temu primerna je bila tudi pomoč, ki jo je ponudil Dorothy in njenim prijateljem. Strašilu je glavo napolnil z iglami in otrobi, kositrni drvar je namesto srca dobil vrečko žagovine, lev pa skrivnostni napitek za pogum. Za kakšno pijačo je šlo, zgodba ne pove, a Slovenci dobro vemo, kaj se pije za korajžo.
Ko so leta 1939 po romanu L. Franka Bauma posneli film z Judy Garland v glavni vlogi, se je ustvarjalcem zdelo, da otrobi namesto pameti, žagovina namesto srca in glavobol namesto poguma ne predstavljajo prepričljive izboljšave glede na začetno anamnezo, zato je v filmski različici strašilo dobilo diplomo, kositrni drvar uro, lev pa medaljo.
A v Kansasu se ljudje ne menijo za racionalnost in politično korektnost hollywoodskih liberalnih elit in še vedno dajo nekaj na svoja izročila in kulturo. Pred nekaj leti je tako zobozdravnik v manjšem kansaškem mestecu Iola trinajstletni deklici vsadil plombe iz polistirena. Ali se je zato odločil, ker je diplomiral na Medicinski fakulteti Univerze v Ozu ali morda zato, ker je imel med ušesi zgolj otrobe, ni znano, a mediji so objavili, da dekličini starši niso imeli denarja za dokončanje posega, njeno zdravstveno zavarovanje pa je komaj zadostovalo za stiropor. Kakorkoli že, plombe se niso obnesle in deklica je izgubila čeljust.
Pretresljive zgodbe o usodah ljudi, ki si v ZDA ne morejo privoščiti niti najosnovnejšega zdravstvenega zavarovanja, so seveda pogoste, a Kansas vendarle izstopa. Razlog je tako imenovani kansaški eksperiment iz leta 2012, za katerega je zaslužen guverner Sam Brownback, možakar, ki očitno razmišlja z otrobi in čuti z žagovino. Njegova davčna reforma, sploh ne ironično poimenovana »pohod proti ničli«, je uvedla radikalno zmanjšanje davkov za premožnejše sloje, večini podjetij in samostojnih poklicev krepko zmanjšala ali celo ukinila dajatve na dobiček, skrčila socialne transferje, otežila dostop do zdravstvenega zavarovanja za tiste z najnižjimi dohodki (od tod plombe iz stiropora), zaprla celo kopico šol, štiri javne agencije in odpustila dva tisoč javnih uslužbencev. Guverner je napovedoval, da bo reforma prava adrenalinska injekcija za gospodarstvo, ki bo prinesla investicije in dvignila zaposlenost. Gre seveda za koncept "kapljajočega gospodarstva", ki temelji na prepričanju, da davčni rezi prinašajo denar in da intenzivno zmanjševanje obdavčenosti najbogatejših na koncu prinese blagostanje celotni družbi. Guverner Brownback se je reforme lotil neusmiljeno, brez kompromisov, ki bi lahko ogrozili ideološko čistost eksperimenta.
Ko neoliberalci zavozijo do konca, se ne poskrijejo v luknje, ampak vanje pošiljajo žogice za golf
