Cene za najem stanovanj v zadnjih letih neprestano rastejo, kar pa je vplivalo tudi na ponudbo na trgu študentskih sob, ki so se v zadnjih letih podražile, posledično pa so se zvišali tudi stroški študentskega življenja. V Ljubljani morajo študenti za najem enoposteljne sobe s stroški odšteti od 200 do 300 evrov, v nekaterih primerih pa tudi več. Nekoliko cenejši pa je najem postelje v dvoposteljnih sobah.
21-letna Tjaša prihaja s Ptuja in je študentka na ljubljanski fakulteti za družbene vede, za najem sobe v zasebnem stanovanju pa se je odločila, ker so se ji zdeli študentski domovi preveč hrupni, študentske sobe pa premajhne. "V Ljubljano sem prišla študirat, zato sem si želela mirno okolje, kar pa zame študentski dom zagotovo ni. Ker so si starši lahko privoščili najem sobe v zasebnem stanovanju, sem se raje odločila za to možnost," je pojasnila študentka. Da je našla primerno stanovanje, ni potrebovala veliko časa, saj je imela srečo. "Z bodočo cimro sva stanovanje iskali približno dva meseca, nato pa je ona našla primerno stanovanje, ki si ga je s starši tudi ogledala. Odločili sva se za najem in pogodbo imeli urejeno že pred pričetkom semestra." Pred najemom je imela tudi zastavljeno mejo, koliko evrov bo pripravljena odšteti za sobo v najemniškem stanovanju. "Želela sem si plačevati čim manj, a realno gledano sem želela ostati pod 300 evri na mesec. Sedaj za sobo plačujem 250 evrov, k temu pa je potrebno prišteti še mesečne stroške."
21-letna študentka ljubljanske filozofske fakultete, ki prihaja s Koroške, pa se je za najem sobe v zasebnem stanovanju odločila, ker v študentskem domu ne bi takoj dobila enoposteljne sobe, pri študiju pa si je želela mir za učenje in svoj prostor. Pri iskanju prve študentske sobe ni imela pretiranih težav, saj je sobo dobila preko zvez, ker je v tisti študentski hiši že bivala njena znanka. Več težav pa je imela pred pričetkom letošnjega študijskega leta, ko je ob vrnitvi v prestolnico znova iskala enoposteljno sobo. "Večina lastnikov se na moje telefonske klice sploh ni odzivala, niti me niso poklicali nazaj. Z nekaterimi lastniki, ki so se oglasili, sem se uspela dogovoriti za ogled, vendar so do termina ogleda sobo že oddali. Z eno lastnico pa sva bili zmenjeni za ogled, vendar do ogleda sploh ni prišlo. Tudi to sobo, v kateri bivam sedaj, sem malo pred pričetkom študijskega leta našla preko zvez," je pojasnila 21-letna študentka psihologije. Tudi ona je imela pred iskanjem zastavljeno najvišjo mejo pri ceni sobe. "Nisem si želela preseči meje 250 evrov, vendar pa za ta denar nisem našla primernih sob. Vse, kar sem za ta denar našla, je bilo lokacijsko neprimerno ali pa je bila luknja." Cene stanovanj se ji v Ljubljani zdijo neprimerne, saj večina študentov pred pričetkom študijskega leta ne dobi proste postelje v študentskem domu, za neprimerna stanovanja pa odštejejo veliko preveč denarja, ker nimajo druge možnosti.
21-letna Teodora prihaja iz Srbije in je študentka na ljubljanski fakulteti za družbene vede, za najem stanovanja pa se je odločila, ker je vedela, da je za njo skoraj nemogoče, da bi dobila sobo v študentskem domu. "Potrebovala sem veliko časa, sreče in denarja, da sem našla primerno sobo. Sobo sem namreč iskala iz Srbije, denar sem morala nakazati vnaprej, čeprav nisem vedela, komu nakazujem denar in kako soba zares izgleda. Takrat pa nisem govorila in razumela slovenščine tako dobro kot danes." Teodora prihaja iz majhnega mesta v Srbiji, kjer so cene za najem stanovanj oziroma sob veliko nižje kot v Ljubljani. "Vedela sem, kam grem študirat, in tudi moji starši so bili pripravljeni na to, zato smo bili za najem sobe pripravljeni odšteti do 250 evrov na mesec."
Slabše razmere tudi zaradi spletnih platform za kratkoročni najem
Pri Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) pravijo, da so cene najemniških stanovanj, še posebej v Ljubljani in v Slovenski Istri, za študente izjemno visoke in so glavni razlog za skokovito rast življenjskih stroškov študentov v zadnjih letih. "Problematika seveda ni omejena samo na študente, saj je stanovanjski trg enak za vse družbene skupine, a je dejstvo, da zaradi nizkih prihodkov študenti niso zmožni kriti najemnin za kvalitetnejša stanovanja. Dodatna posledica tega je nekakšno izvajanje dumpinga na stanovanjskem trgu s strani študentov – zaradi visokih stroškov najema so študenti prisiljeni najemati stanovanja slabše kvalitete za nekoliko nižjo ceno, lastniki pa niso motivirani v vlaganje v nepremičnine ali nižanje cene," pojasnjujejo pri ŠOS. Trend na žalost ni nov, se pa zaradi rasti cen vse bolj zaostruje.
Razmere so se poslabšale tudi zaradi prihoda spletnih platform, kot je Airbnb, ki so namenjene kratkoročnemu oddajanju nepremičnin, predvsem v turistične namene. Kot pravijo pri ŠOS, je oddajanje nepremičnin v turistične namene opazno poslabšalo položaj študentov, mladih družin ter drugih skupin prebivalstva, ki si želijo nepremičnine najeti za daljše obdobje. "To je še posebej očitno v turističnih predelih države, na primer v ožjem centru Ljubljane in ob obali. V Slovenski Istri tako že desetletja velja praksa, po kateri se študenti poleti izseljujejo iz najetih stanovanj in celo študentskih domov za namen turističnega oddajanja," poudarjajo pri ŠOS.
Visoke varščine in nenapovedani prihodi
Za študente pa težav ne predstavljajo le zasoljene cene sob, temveč tudi sami lastniki najemniških stanovanj. Veliko najemodajalcev od študentov zahteva visoke varščine, ki jih ob odhodu iz stanovanj študenti pogosto ne dobijo nazaj, čeprav v stanovanju ni nastalo nobene škode, nekateri najemodajalci želijo najemnino nekaj mesecev vnaprej, mnogo oglasov pa je posredniških in del provizije prevalijo na najemnika.
21-letna študentka s Koroške je imela težave s prejšnjo najemodajalko. Ob koncih tedna se je Korošica vračala domov, njena najemodajalka pa je nenajavljeno vstopala v njeno sobo. "Brez opozorila je prihajala v mojo sobo in zapirala radiatorje, češ da je potrata denarja, da se prazna soba greje. To se mi je zdelo nesprejemljivo, saj moji starši plačujejo za sobo in oni krijejo stroške, ki nastanejo z gretjem. Na začetku poletja me je klicala, če lahko izpraznim hladilnik, da ga bo lahko odklopila," je pojasnila študentka ljubljanske filozofske fakultete.
Tudi 21-letna Teodora iz Srbije se je soočala s podobnimi težavami. "To stanovanje, v katerem bivam sedaj, je že tretje stanovanje. Ne zaradi tega, ker pričakujem za toliko denarja luksuz, temveč za to, ker je večina stanovanj za ta denar res slabih ali pa je odnos najemodajalcev neprimeren. Prvo leto študija v Ljubljani sem bivala v zasebnem študentskem domu, kjer sem za 200 evrov na mesec bivala v res majhni sobi, kjer smo imeli skupna stranišča in kuhinjo. Čistoča je bila zelo slaba, hišniki so bili zelo neprijazni, niti niso opravljali svojega dela. Lastniki doma pa so zahtevali varščino, ki je ob izselitvi nisem dobila nazaj, čeprav s sobo ni bilo nič narobe," je pojasnila 21-letnica.
Za to, kdo oddaja stanovanje, kakšno mora to stanovanje biti, da ga nekdo lahko oddaja, in kakšna je primerna cena, ni pogojev. "Načeloma veljajo pogoji le za tiste najemodajalce, ki za oddajanje posteljnih kapacitet prejemajo subvencijo za bivanje študentov pri zasebnikih. Te določa 10. člen pravilnika o subvencioniranem bivanju študentov," pojasnjujejo pri ŠOS.
V študentskih domovih v Ljubljani premalo prostih postelj
Če morajo študenti za enoposteljno sobo v zasebnem stanovanju odšteti okrog 300 evrov, za dvoposteljno sobo pa okrog 200 evrov, je bivanje v študentskem domu cenejše. Po podatkih Študentskega doma Ljubljana (ŠDL) povprečna mesečna subvencionirana stanarina znaša približno 72 evrov, najnižja je v domu Akademski kolegij, kjer je mesečna cena bivanja okrog 42 evrov, najdražje sobe pa so enoposteljne sobe v domu na Litostrojski ulici, kjer mesečna stanarina znaša okrog 127 evrov. Vendar pa na Univerzi v Ljubljani študira štirikrat več študentov in študentk, kot pa je na voljo ležišč v ŠDL, zato marsikdo študentske sobe ne dobi do pričetka novega študijskega leta, vseljevanje pa zadnja leta zaradi omejenih kapacitet ŠDL poteka vse tja do meseca maja ali junija.
Koliko študentov in študentk pa še vedno čaka na vselitev? "Od 20. 9. 2021, ko smo pričeli vseljevati novo generacijo študentov, smo do torka, 21. 3. 2022, vselili 1.888 študentk in študentov. Ta trenutek na napotitev na vselitev čaka še 434 študentk in študentov," so odgovorili pri ŠDL. Kdaj pa bodo vseljeni vsi študenti in študentke, ki so še na čakalni listi? Pri ŠDL odgovarjajo, da je to odvisno od tega, koliko študentov se bo izselilo, ker študentske sobe ne potrebujejo več. Računajo pa, da bodo vse študente, ki so na prednostni listi, vselili najkasneje do konca meseca junija.
V ŠDL bi glede na trenutne kapacitete potrebovali vsaj 10 odstotkov dodatnih ležišč, saj bo študentska populacija od letošnjega leta spet naraščala, zadnji trije študentski domovi pa so bili zgrajeni leta 2006. "Že leta 2018 smo z ministrstvom za izobraževanje in šport na našo pobudo preverili ustreznost posameznih potencialnih lokacij v Ljubljani. Tako sta bili v sodelovanju s pristojnim ministrstvom izpostavljeni dve možni lokaciji za gradnjo novih študentskih domov, in sicer na Roški in Litostrojski cesti. V zvezi z lokacijo Roška je pristojno ministrstvo leta 2020 že začelo s postopki," odgovarjajo pri ŠDL. Na ministrstvu za izobraževanje in šport pravijo, da je na lokaciji Roška v pripravi občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), ki pa zaradi predpisanih zakonskih postopkov zahteva relativno veliko časa, in sicer dve leti. "Upoštevati je potrebno tudi usklajevanje med bodočimi uporabniki na tem območju, saj sta poleg študentskega doma predvidena objekta Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter Srednje šole za oblikovanje in fotografijo s telovadnico."
Na ministrstvu za izobraževanje in šport odgovarjajo, da novogradenj po letu 2006 res ni bilo, leta 2009 pa je bil celovito obnovljen in nadzidan študentski dom 1 v Rožni dolini, v letu 2015 pa je bila izvedena tudi energetska sanacija študentskih domov 3 in 4 v Rožni dolini. "Novogradnje so sicer bistveno dražje od navedenih prenov objektov, kar je bil ob pomanjkanju finančnih virov tudi glavni vzrok, da se ni začelo graditi," odgovarjajo na pristojnem ministrstvu. Kdaj pa se bi novi študentski domovi lahko pričeli graditi? "Računamo, da bi bil do konca leta sprejet OPPN Roška, potrebno pa bo izpeljati še arhitekturni natečaj za rešitve posameznih objektov, tako da bi se gradnja lahko začela v letu 2024," odgovarjajo na ministrstvu za izobraževanje in šport.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
