Prejšnji slovenski premier, zdaj zunanji minister in predsednik SMC Miro Cerar, je danes v Bruslju ostro zavrnil izjave vodje SDS in nekdanjega premierja Janeza Janše, da arbitražna razsodba dopušča dvostranski dogovor Slovenije in Hrvaške o meji. Janševa stališča je ocenil za škodljiva in nevarna, tudi "lovska". Očital mu je, da "meša slovenski in strankarski interes".
{twitter}https://twitter.com/MiroCerar/status/1107687319287590912{/twitter}
Predsednik SDS je kmalu odgovoril.
{twitter}https://twitter.com/JJansaSDS/status/1107719302961090560{/twitter}
Janša je minuli vikend v pogovoru za zagrebški Jutarnji list dejal, da je odločitev arbitražnega sodišča sicer pravno zavezujoča, a da hkrati dopušča tudi dvostranski dogovor za del ali celotno vprašanje meje. Ocenil je, da obstaja določen manevrski prostor, v katerem bi Hrvaška dobila dvostranski sporazum, Slovenija pa mejo, ki bi bila bolj logična kot ta, ki jo določa arbitražna razsodba. Cerar je v odzivu danes izjavil, da se z Janšo nikakor ne strinja, pri čemer je naštel tri razloge. Prvič, da ne Janši ne nikomur drugemu doslej ni uspelo skleniti nobenega sporazuma s Hrvaško o meji, zato se je to moralo zgodili po pravni poti preko arbitraže. Drugič, največja nevarnost nam je po Cerarjevih besedah grozila prav takrat, ko je Janša sklepal sporazum z bivšim hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem. "Če bi ga bil takrat sklenil, bi bilo to za Slovenijo katastrofalno," je ocenil Cerar in spomnil, da bi se po tistem sporazumu zadeva reševala pred mednarodnim sodiščem v Haagu po načelih mednarodnega prava brez upoštevanja načela pravičnosti. Tretjič, zdaj imamo po Cerarjevih besedah določeno mejo po arbitražnem sporazumu in to je treba uresničiti. "Zakaj želijo Hrvati ponovna pogajanja? Ker želijo več. Zagotovo ne zato, da bodo odstopili od nečesa. Torej, Janša govori: pogajajmo se s Hrvati, da jim bomo dali še kaj več," je še poudaril. Ob tem je opozoril na dvojno nevarnost vnovičnih pogajanj: da dogovora, ki bi ga denimo sklenili na ravni vlad, hrvaški sabor ne bi ratificiral in da bi nato hrvaška stran želela uveljaviti stališče, da smo s tem, ko smo se začeli pogajati, odstopili od arbitražne odločbe. "Tako da karkoli zdaj govori Janša, gre v popolnoma napačno smer. Da ne govorimo o njegovem predlogu, ko je lani predlagal, da bi se morali odreči vsemu in vrniti v stanje iz leta 1991 - ta je pa sploh lovska, oprostite," Od leta 1991, tudi ko je bil Janša v vladah, so Hrvati pridobivali vedno več ozemlja, ker smo to dopuščali, je dodal. Zdaj ko imamo končno rešitev, ki ni zadovoljila nobene strani, ne slovenske ne hrvaške, pa bi Janša odprl nekaj, kar smo po 30 letih komaj zaprli z odločitvijo, ki zagotavlja predvidljivost in stabilnost v nadaljnjih odnosih, ko jo bomo končno implementirali, je še dejal Cerar. Absolutno je prepričan, da je treba vztrajati pri implementaciji arbitražne odločbe in da je to edina pot, če želi imeti Slovenija opredeljeno mejo ter štiri petine Piranskega zaliva in prehod do odprtega morja, kot je določeno.
"Ne morem se znebiti vtisa, da Janša v pogovorih o tej materiji meša slovenski in strankarski interes," je izjavil Cerar in dodal, da se Janša ne nazadnje pogovarja s predstavniki hrvaške vlade, ki so njegovi politični strankarski partnerji v evropski družini, Evropski ljudski stranki (EPP). Cerar se boji, da bi interes, ki ga zagovarjata HDZ in nasploh Hrvaška zelo enotno, prek "takih popuščanj in takih šibkih stališč, kot jih zavzema Janša", spet pripeljal Slovenijo v podrejeni položaj. "To je zelo nevarno in tega si ne smemo dovoliti," je sklenil zunanji minister. Ko je bil Cerar v prejšnjem mandatu predsednik vlade, je Slovenija pred Sodiščem EU sprožila tožbo proti Hrvaški, ker ne udejanji arbitražnega sporazuma.
{twitter}https://twitter.com/JJansaSDS/status/1107637954565074947{/twitter}
Spor o meji med Slovenijo in Hrvaško je "ena izmed najbolj posebnih situacij v zgodovini", ki se je pojavila po nastanku novih držav, je za Jutarnji list izjavil Janez Janša. Arbitražna razsodba da je po vseh realnih ocenah v prid Hrvaški in v škodo Slovenije, "a jo Hrvaška zavrača, Slovenija pa pri njej vztraja".
Kot je dejal, sta SDS in "skoraj polovica slovenskih volivcev" nasprotovala arbitražnemu sporazumu in so tesno izgubili na referendumu. "Nasprotovali smo, ker smo predvidevali, da se bo tako razpletlo glede na slabo besedilo sporazuma. Menim, da bi dve pametni vladi v prihodnosti lahko našli relativno eleganten izhod iz te situacije," je dejal Janša.
Na vprašanje, kako bi ravnal, če bi bil slovenski premier, je vodja slovenske opozicije odgovoril, da obstaja določen manevrski prostor, v katerem bi Hrvaška dobila dvostranski sporazum, Slovenija pa mejo, ki bi bila bolj logična kot ta, ki jo določa arbitražna razsodba. Navedel je, da sta bila leta 2008 s takratnim hrvaškim kolegom in nekdanjim premierjem Ivom Sanaderjem blizu "nekakšni dvostranski rešitvi" brez vpletanja mednarodnih dejavnikov, ob morebitni pomoči nekaterih evropskih institucij. Povedal je, da po tej poti ni šlo naprej, ker je prišla druga slovenska vlada. Med drugim je dejal, da še zmeraj čaka na Sanaderjev klic, v katerem bi izpolnil obljubo in pojasnil, zakaj je odstopil s položaja predsednika hrvaške vlade in HDZ-ja.
