Tanja Fajnik Milakovič
Tik pred obljubljeno razgrnitvijo predloga zakona o dolgotrajni oskrbi v februarju, ki ga čakamo že več kot petnajst let, je vlada Marjana Šarca odstopila in se tako uvrstila na seznam vlad, ki so med svoje prioritete v koalicijski pogodbi sicer zapisale zakon o dolgotrajni oskrbi, a ga niso uspele sprejeti (beri: najti manjkajočega denarja).
Podobno usodo je ponovno doživela ustanovitev demografskega sklada. Zmanjkalo je tudi časa za pokojninsko reformo. Sprejeti kozmetični popravki pokojninskega zakona, ki bodočim upokojencem prinašajo nekoliko boljše pokojnine zaradi višjega odmernega odstotka in spodbude, da se ne bi upokojevali prehitro, naj bi bili le začetek načrtovanih temeljitejših pokojninskih sprememb.
Je pa Šarčeva vlada ohranila višjo denarno socialno pomoč (402 evra) in zvišala najnižje nadomestilo za brezposelne. Odpravila je še zadnje varčevalne ukrepe za starše, zvišala pomoč ob rojstvu otroka na 350 evrov in najnižje materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo, kar bo sicer začelo veljati šele januarja prihodnje leto. Za probleme starejših v domovih in vse tiste, ki na prosto posteljo še čakajo, pa je spet zmanjkalo časa. Prav tako za spremembe zakona o delovnih razmerjih.
