Kolesarska mreža je eden redkih "izdelkov", ki jih je Maribor izvozil v Ljubljano in mreži je sledila tudi stranka, ki zagovarja interese kolesarjev in pešcev in je sedaj edina stranka s centralo v Mariboru. Član Mariborske kolesarske mreže je tudi prof. Danijel Rebolj, nekdaj rektor mariborske univerze. Na dan prevozi vsaj sedem kilometrov, ampak to je minimalno, pravi. "Tudi kaj večjega, recimo iz Obija, prepeljem kar s kolesom. V povprečju prevozim do deset kilometrov dnevno, kar se mi zdi odlično v kombinaciji s skrbjo za kondicijo. Prideš na najbolj trajnosten način in še rekreiraš se zraven."
Kaj ga ustavi? "Nič me ne ustavi! Res, ni bilo vremena, ki bi me ustavilo. Najbolj nerodna reč je že poledica, ampak sedaj že vem, kje in kako se je treba peljati. Nevarne so tudi grude, ki se naredijo na cesti, ko avtomobili stlačijo sneg. Tam zna zdrsniti, treba je biti pač previden. Jutranja vožnja s kolesom je tudi protistresna terapija, kot bi bil tisti čas, ko se peljem v službo, dopust. Ljudje vzamejo kolesa na dopust, ne vozijo pa se z njimi v službo. To se mi zdi smešno."
Je Maribor kolesarjem prijazno mesto? Bi infrastrukturo lahko še izboljšali? "Ne vem, ali je infrastruktura tako bistveno vprašanje. Lep primer je Kopenhagen. Ugotovili so, da izločanje vozil in prepovedi - razen v strogem središču, kjer so avtomobili res velika ovira - ne delujejo. Tam, kjer je mešan promet, lahko različne oblike lepo koeksistirajo. Nobene potrebe ni, da bi risali posebne poti za kolesarje, zatikali ne vem koliko tabel, s čimer smo v Sloveniji obsedeni. Veljalo bi uvesti bolj preprosta pravila. Jaz zagovarjam sistem, da se kolesarji praviloma vozijo po cesti, da pa tisti, ki se na cesti ne počutijo varno, lahko vozijo po pločniku, vendar imajo tam prednost pešci. S tem je težava rešena, ničesar nam ni treba risati ali postavljati tabel. S tem, ko smo kolesarske steze narisali na pločnike, smo sprožili nov konflikt, ki ga prej ni bilo - med kolesarji in pešci. Veljati bi morala prednost starejšega." Misel je kar precej v nasprotju s sedanjimi smernicami. Veliko županskih ekip, tudi mariborska, se rado hvali s kilometri kolesarskih stez, ki so jih darovali občanom. Rebolj se ne strinja povsem: "To je populistična smer razvoja. Kolesarske steze na pločnikih imajo veliko negativnih učinkov - kolesarji preganjajo pešce po pločnikih. Mamice vodijo otroke čez Glavni most zelo previdno, češ, pazi, kolesar! Pločniki so prostor pešcev in tam ne bi smeli imeti nobenega strahu, podobno bi se moral kolesar na cesti počutiti varnega ne glede na to, ali ima narisano 'špuro' ali pa je nima. To seveda zahteva strpnost voznikov. Ta se sicer razvija, a bi se še bolj, če bi kolesarji vozili po cesti. Sedaj pa se dogaja, da šoferji kolesarje preganjajo na pločnike. Tako imamo zelo nerodno situacijo, ki se je mestna uprava ne zaveda, ampak zgolj šteje kilometre kolesarskih stez, ker je to všečno."
V vrtec z brezplačnim avtobusom
